V keltski kulturi je simbol moči in bojevitosti, nekatera sibirska ljudstva verjamejo, da ima magično moč, njegovo ime v finščini pomeni kralj gozda, na Norveškem velja, da srečanje s to živaljo prinaša srečo. Rjavi medvedi so največje zveri, ki živijo v Sloveniji, in so tudi zaščitni znak ljubljanskega živalskega vrta.
Čokate kosmatince lahko namreč obiskovalci v ogradi občudujejo že vse od ustanovitve živalskega vrta leta 1949, prostoren medvednjak pa je tudi prva ograda, ki so jo ob selitvi vrta iz Kolodvorske ulice zgradili pod rožniškim hribom. In čeprav rjavi medvedi morda niso tako eksotične živali kot nekateri drugi prebivalci vrta, saj jih po nekaterih ocenah v slovenskih gozdovih živi okoli štiristo, kljub temu domovanje ljubljanskih medvedov privabi številne obiskovalce, predvsem najmlajši se z veseljem udeležijo tudi raziskovanja zunanje ograde, ko lahko s pomočjo oskrbnikov pobližje spoznajo življenje zimskih dremuhov.
Dva notranja brloga, manjša mlaka in ograjen travnik so namreč dom štirih evrazijskih rjavih medvedov: Mete, Jake, Pombi in Čupe. Medtem ko sta Meta in Jaka pravi starosti vrta, saj v ogradi bivata že od leta 1986, pa sta medvedki Pombi in Čupa predstavnici mlajše generacije.
»Jaka in Meta sta bila še kot eno in dve leti stara mladiča najdena v gozdu. Danes kaj takega ni več mogoče, saj v živalskih vrtovih nove prebivalce dobimo izključno z nadzorovano izmenjavo med vrtovi in ne iz narave,« pojasnjuje pedagoška vodja v živalskem vrtu Irena Furlan in doda, da sta visoko starost lahko dočakala predvsem zaradi strokovne oskrbe in naravnih tal v zunanji ogradi. »V nekaterih živalskih vrtovih imajo v medvedjih ogradah betonska tla, kar jim lahko poškoduje sklepe.«
Čokoladni Jaka in blondinka Meta
Leta 2005 se je Meti in Jaku skotila Čupa, pet let pozneje še Pombi. Čeprav so medvedi v naravi samotarji, si »družinica« pod Rožnikom prostorno ogrado deli. »Jaka je že star in kastriran, tako da ne ogroža mlajših samic. Medvedke se tudi v naravi tolerirajo, predvsem če so v sorodstvenem odnosu,« sobivanje pojasni Furlanova.
Kljub svojim rosnim letom je najmlajša medvedka v ogradi že prevzela vlogo alfa samice. »Pombi rada pokaže, kdo ima glavno besedo, in tudi Čupa, ki je trenutno v najboljših letih, mora popustiti,« o medsebojnih odnosih v medvednjaku pripoveduje tudi eden od oskrbnikov rjavih medvedov Jan Kuhar. »So pravi prepirljivci,« se še zasmeje in doda, da se največkrat spopadejo za priboljšek, v prepiru pa kot alfa samica običajno zmaga prav Pombi. Še nedavno je v enem od takih »sporov« starejšo Čupo opraskala po smrčku.
Preden je »vodstvo« nad štiričlansko druščino prevzela šestletna medvedka, je imela glavno besedo najstarejša in najsvetlejša v ogradi. »Meta je blondinka,« nekoliko v šali pripomni Furlanova. »Medvedi s tako svetlim kožuščkom, kot ga ima Meta, so v naših gozdovih redki. Njeno popolno nasprotje je Jaka, ki je temno čokoladne barve.« Poznavanje majhnih značilnosti, kot sta svetel Metin kožuh ali manjkajoč Čupin krempelj na levi šapi, je za oskrbnike ključno. »Prvi pogoj, da lahko postaneš oskrbnik določene skupine živali, je, da jih med seboj ločiš. Le tako lahko takoj veš, kateri izmed njih se morebiti obnaša nenavadno ali če je z njim kaj narobe,« pojasni Kuhar.
Posebno veselje valjanje v cimetu
Čeprav so medvedi vsejede zveri, je na njihovem jedilniku kar osemdeset odstotkov rastlinske hrane. V živalskem vrtu jih hranijo predvsem z zelenjavo, kot so pesa, radič, korenje in kitajsko zelje, občasno dobijo tudi krape, kunce, miši, žuželke in jajca. »Tudi kakšno jajce naše nojevke, ki ni oplojeno. Takšen priboljšek je popestritev njihovega dne, saj se morajo precej potruditi, da pridejo do slastne vsebine pod dva milimetra debelo lupino,« hranjenje, ki je hkrati igra, opisuje Furlanova in dodaja, da se radi valjajo tudi v začimbah, na primer cimetu.
Najbolj se rjavi medvedi razveselijo sadja, oreščkov in medu. »To, da imajo medvedi radi med, ni mit. Res so sladkosnedi,« najljubšo razvado zveri, ki tehtajo med 200 in 350 kilogramov, razkrije Kuhar. Prav zaradi sladkosnede narave rjavih medvedov oskrbniki v živalskem vrtu še posebno pazijo na njihovo prehrano in nadzorujejo težo. Njihovo telesno pripravljenost ocenjujejo s številkami od ena do pet.
»Ocena ena bi pomenila, da je medved preveč koščen, ocena pet, da je predebel. Trenutno so vsi štirje ocenjeni s trojko, kar pomeni, da je njihova telesna teža idealna,« je pojasnil Kuhar. V teh poletnih mesecih so sicer vsi štirje kosmatinci nekoliko vitkejši, pred zimo pa poskrbijo za dodatno plast podkožne maščobe in dolgo resasto dlako, ki preprečuje, da bi jih dež in sneg zmočila do kože. »Ker jih v živalskem vrtu hranimo tudi v hladnejših mesecih, ostanejo pozimi dejavni in izpustijo zanje značilen zimski dremež,« sklene Furlanova.
