Mestno jedro Maribora to poletje doživlja prijetno preobrazbo. Po ulicah in v mestnem parku pohajkujejo turisti, gostinski vrtovi na Grajskem trgu, Glavnem trgu, Poštni ulici in na Lentu so tudi med tednom polni. Povsem nasproten vtis pa to poletje daje Mariborsko Pohorje.
Na smučarskem stadionu v dolini je odprt samo en gostinski vrt. Kjer bi moral biti te poletne dni družinski vrvež, ni bilo skorajda nikogar, saj je letno sankališče zaprto. Ne deluje zato, ker ne obratuje »občinska« sedežnica Radvanje, ki bi morala prevažati sankače na hrib. Otožnost se z vzpenjanjem na hrib samo še stopnjuje. Pri zaprti koči Luka v oči bode kup smeti in nesnage. Tudi koča ob zgornji postaji vzpenjače že nekaj časa nima najemnika. O neki organizirani široki športnorekreativni ponudbi na vrhu hriba ni ne duha ne sluha.
Za nekaj živahnosti na Mariborskem Pohorju skrbijo navdušenci za spust z gorskimi kolesi. Žal vsi niso najbolj navdušeni nad ponudbo pohorskega bike parka, ki je po letu zaprtosti letos vendarle dobil novega upravnika in spet vzpostavil adrenalinsko zabavo na dvokolesnikih. »Lahko bi bilo veliko bolje glede na ceno. Včeraj sva bila na Rogli, kjer je za nižjo ceno na voljo sedem urejenih prog, tu pa je zgolj ena, ki je sicer daljša, vendar v slabem stanju,« je bil kritičen mladi Mariborčan, ki je s kolesarskim kolegom čakal, da se z vzpenjačo odpeljeta na vrh. »Škoda, da je tako. Če bi se vsaj nekaj investiralo, bi lahko tukaj imeli super turizem.«
Svežina zelenega hriba, ki je z redno avtobusno linijo povezan s mestnim središčem, bi dejansko morala biti odlična alternativa za pregrete morske plaže. A je Maribor in njegovi turistično-hotelirski ponudniki ne znajo ali ne morejo izkoristiti. Mariborsko Pohorje ne le da stagnira, temveč opazno nazaduje.
Od stečaja ŠC Pohorje gre samo še navzdol
Razlogov za takšno klavrno stanje je več, eden izmed ključnih dejavnikov je nedvomno stečaj Športnega centra Pohorje, ki je letos na dno potegnil še Smučarski klub Branik. Propad Športnega centra Pohorje, ki je upravljal občinske žičniške naprave, je spravil v škripce tudi obubožano mariborsko občino, ki je morala najti novega upravnika za žičniške naprave, hkrati pa ji grozi, da jo bodo zaradi propada hotelirsko-žičničarskega podjetja doleteli večmilijonski stroški.
Ninoslav Vidović, direktor marketinga Term Maribor opozarja, da mora Maribor končno doreči dolgoročni model upravljanja Pohorja. Na ta strateški dokument čakajo že dve leti. Do zdaj je občina podeljevala zgolj enoletno koncesijo občinskemu prevozniškemu podjetju Marprom.
Še letos naj bi Mariborsko Pohorje razglasili za naravno gospodarsko vrednoto, vse sedanje koncesije bi združili v enotno in jo (po vsej verjetnosti Marpromu) podelili za vsaj 15 let. Šele tako urejen pravni okvir naj bi omogočil, da bi se na Pohorju vzpostavila turistična ponudba, ki jo imajo v primerljivih gorskih letoviščih. Na dnevnem redu septembrske seje mestnega sveta naj bi bilo tudi sprejetje ustrezne pravne podlage, ki bi omogočila dolgoročno ureditev koncesij za prevoz potnikov s pohorsko vzpenjačo in preostalimi žičniškimi napravami.
»Res je, da se je v primeru Pohorja zadeva zavlekla, vendar je priprava dolgoročnih dokumentov edina prava pot,« je prepričan Vidović. Mariborski hotelirji v posredni lasti ruskega giganta Gazprom so po njegovih besedah pripravljeni finančno podpreti predlagani model in skrbeti tako za razvoj kot za trženje turistične ponudbe. »Vendar moramo najprej vsi akterji sesti za mizo in doseči primerno rešitev. Šele potem bo vlaganje v Pohorje imelo dolgoročni smisel. V Mariboru je vsekakor dovolj znanja in možnosti, da to udejanjimo.«
Tudi Janja Viher iz Zavoda za turizem Maribor - Pohorje izpostavlja, da je edina rešitev v sodelovanju vseh vpletenih in odgovornih. »Ni težko oceniti, da najbolje funkcionirajo tiste turistične destinacije, kjer sta jasna in usklajena javni in zasebni interes ter kjer so poslovne dejavnosti tesno povezane z okoljem, v katerem se izvajajo,« poudarja. Eno je teorija, drugo je praksa. Pohorje ima že veliko strategij, smernic razvoja in izvedbenih načrtov. »Na eni strani se soočamo s precejšnjim naravnim, človeškim in infrastrukturnim potencialom, na drugi strani pa z že pregovorno negativnim slovenskim individualizmom in nečimrnostjo,« pravi Viherjeva.
En organizator, 12.000 nočitev
To pojasnjuje tudi razkorak med živahnostjo mestnega mesta in mrtvilom na njegovem hribu in pod njim. V Mariboru se nizajo zgledni primeri odličnega povezovanja javnih zavodov, kulturnih ustanov, nevladnih organizacij, gostincev, trgovcev in drugih ponudnikov, kar se kaže tudi v obiskanosti prireditev in lokalov. Podobne zgodbe bi bile zato uspešne tudi na hribu.
Kakšen poletni potencial ima Mariborsko Pohorje, dokazuje Miran Ferk. Je najmočnejši športno-turistični operater v mestu. Osebno je zaslužen za kar pet odstotkov vseh nočitev na destinacijah Maribor in Pohorje, pa čeprav njegova glavna sezona traja zgolj dva meseca. Tukajšnji hotelirji in gostinci bi ga morali nositi na rokah.
»To trdite vi,« se nasmehne Mariborčan. »Se pa strinjam z vami.« Od 11. junija letos je pod Pohorje pripeljal že več kot tisoč športnikov in klubskih delavcev, ki so skupaj imeli več kot 12.000 nočitev.
Poletne treninge in pripravljalne tekme evropskih nogometnih moštev v Mariboru organizira od leta 1999. »Ključna je bila uvrstitev Maribora v ligo prvakov. V številne velike klube sem poslal ponudbe in še isto leto so k nam prišli Ajax Amsterdam, PSW Eindhoven in Dinamo Kijev,« se spominja Ferk.
Letošnja sezona je odlična, pokazala je, da se je ves minuli trud splačal, je zadovoljen. Na poletnih pripravah pod Pohorjem je gostil kar 23 nogometnih in hokejskih klubov, med drugim Glasgow Celtic, splitski Hajduk, Dinamo iz Moskve, Slovan Bratislava, Torpedo Nizhny Novgorod ... Zdaj je pod Pohorjem 37 članov nogometne šole iz kitajskega velemesta Wuxi, ki bodo v Mariboru vadili do 15. avgusta.
»Potencial Maribora in Pohorja na področju športnega turizma je ogromen,« je prepričan Ferk. »Tujci radi prihajajo k nam zaradi bližine letališč, dobrih prometnih povezav, primerne klime, dobre infrastrukture, kulinarike in seveda ugodnejših cen kot v sosednji Avstriji. Četudi je nogomet edini šport, ki ni občutil krize, je tudi to pomemben faktor.«
