Vez med južnoafriškim skladom Greenbay Properties s sedežem na Mauritiusu in družbo Tivoli projekt Jožeta Anderliča, ki naj bi jim pred dnevi prodala gradbeno jamo nekdanjega Kolizeja, sta očitno zakonca Janez Pergar in Nevenka Črešnar Pergar. Po podatkih zemljiške knjige je družba Tivoli projekt konec julija gradbeno jamo namreč prodala podjetju Greenbay Tivoli, katerega ustanovitelj in lastnik je Janez Pergar, direktorica pa njegova žena Nevenka. Podjetje je bilo ustanovljeno le dva tedna pred poslom s Kolizejem, in to kar na naslovu svetovalne družbe Nevenke Črešnar Pergar NP Consulting na Nazorjevi ulici 6 v Ljubljani.

Po javno dostopnih podatkih torej o južnoafriškem kapitalu razen v imenu novoustanovljene družbe (še) ni sledi, tudi sicer pa je v tem poslu veliko več vprašanj kot odgovorov. V prvi vrsti, kdo v resnici stoji za skladom Greenbay Properties, o katerem lahko na njihovi spletni strani preberemo, da je bil zaradi ugodne davčne zakonodaje in sporazumov s tujimi državami ustanovljen lani na Mauritiusu, od koder naj bi naskakoval predvsem poslovne priložnosti v »Veliki Britaniji in tudi Evropi«.

Na spletu imajo objavljenih tudi cel kup »poslovnih« dokumentov, predvsem o novih izdajah delnic in neštetih kadrovskih menjavah, ki naj bi zanimali delničarje. Najbolj pa je vendarle nenavaden podatek, da južnoafriški sklad, ustanovljen na Mauritiusu, med vsemi nepremičninskimi priložnostmi po Evropi izbere ravno Tuš planet v Kopru in gradbeno jamo Kolizeja v Ljubljani. To sta namreč sploh edina projekta, ki ju navajajo na svoji spletni strani.

Pergarjeva že delala za Anderliča

Lastnik sklada Greenbay je po dostopnih podatkih skupina Resilient, ki ima v lasti še več drugih skladov, med drugim Nepi in Rockcastle, ki investirata tudi v vzhodni Evropi. Največji lastniki Resilienta so pokojninski sklad južnoafriških javnih uslužbencev, The Siyakha Education Trust, Capital Property Fund Limited ter Des de Beer, nekdanji bančnik in eden najbogatejših Južnoafričanov, ki je tudi glavni izvršni direktor podjetja.

Kako sta se v tej zgodbi znašla zakonca Pergar, je za zdaj nejasno. Čeprav smo večkrat poskušali z njima stopiti v stik tako po telefonu kot elektronski pošti, se na naše klice nista odzivala. Dejstvo je, da se iz poslovnih krogov zelo dobro poznata z Jožetom Anderličem, Nevenka Črešnar Pergar je namreč v imenu njegove Kranjske investicijske družbe med drugim neuspešno kupovala stari tržiški letni bazen, kjer naj bi Hofer gradil trgovino. Tudi na Južno Afriko Janeza Pergarja vežejo močne vezi, navsezadnje je tudi njen častni konzul v Sloveniji. Državo je predvsem v času svetovnega nogometnega prvenstva promoviral na več dogodkih, kjer je izpostavljal predvsem velikost tamkajšnjega tržišča in priložnosti, ki bi se lahko južnoafriškim investitorjem ponujale pri nas.

Verjetno najpomembnejše vprašanje je, kaj bodo iz te zgodbe potegnili upniki Tivoli projekta. Družba je imela konec lanskega leta 10,6 milijona evrov obveznosti, med drugim dobrih šest milijonov evrov do Kranjske stavbne družbe, ki je od 1. junija tudi njena 90-odstotna lastnica. Če bi torej držale informacije o prodaji gradbene jame nekdanjega Kolizeja za 15,4 milijona evrov, bi po poplačilu kreditov Kranjski stavbni družbi, na katero je Anderlič prenesel vsa svoja najbolj dobičkonosna podjetja, ostalo še nekaj milijonov evrov zaslužka. Na zemljišču so sicer vpisane tri hipoteke v skupni vrednosti 9 milijonov evrov. Dve hipoteki v vrednosti sedem milijonov evrov pripadata Družbi za upravljanje terjatev bank, ena pa Deželni banki Slovenije.

Napovedi o skorajšnjem začetku gradnje nerealne

Iz sporočila, ki ga je Greenbay Properties namenil svojim delničarjem, je razvidno, da naj bi družba že letos septembra začela gradnjo. Vendar pa je ta napoved očitno zelo prenagljena. Na ljubljanski upravni enoti so namreč povedali, da do zdaj še niso prejeli nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta ob Gosposvetski cesti. Še več, Greenbay niti Anderličeva projektna družba pred njim nista pridobila še niti kulturnovarstvenih pogojev in soglasja na projekt novogradnje, je povedal vodja ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Boris Vičič, ki je dejal, da so tudi na zavodu informacijo o prodaji zemljišča zasledili v medijih.

Vičič je pojasnil, da je zavod za varstvo kulturne dediščine januarja 2014 izdal le gradivo za kulturnovarstveno mnenje na občinski podrobni prostorski načrt za območje Kolizeja. Zavod je takrat predlagane gradbene posege na mestu Kolizeja končno ocenil kot sprejemljive. Velja spomniti, Anderlič je sprva na mestu nekdanjega Kolizeja želel zgraditi koncertno-operno dvorano in stolpnico v višini kar 75 metrov. Vendar je posebna komisija kulturnega ministrstva takšno gradnjo ocenila za neprimerno, ker je bila stolpnica previsoka, pozidava pa preveč gosta in bi spremenila podobo varovane podobe Gosposvetske ceste. Takrat je komisija presodila, da so objekti na tem območju lahko visoki največ 30 metrov, čemur se je Anderlič šele pozneje prilagodil.