»Predlagam zaslišanje obdolženčevega sina Mitje Radoševića. Obdolženi pravi, da ni gojil konoplje in da je krivdo priznal le zato, da bi zaščitil ožjega družinskega člana. Ker je predlagana priča njegov sin in ožji družinski član, naj se razjasni, ali je mogoče on tisti, za katerega je prevzel krivdo,« je včeraj na predobravnavnem naroku nastopil odvetnik Luka Zajc, ki brani priprtega 54-letnega brezposelnega avtokleparja Branka Radoševića, pri katerem so policisti v hidroponskem laboratoriju sredi junija našli kar 1468 sadik prepovedane konoplje.
Tožilka Manja Prezelj je pred tem dejala, da v primeru priznanja krivde za obtoženega Radoševića zahteva tri leta zapora, obdolženi pa krivde ni priznal. Obširneje se bo zagovarjal na glavni obravnavi, ki bo v začetku septembra in na kateri bo tožilstvo tudi podrobneje predstavilo obtožnico.
Laboratorij v petih kletnih prostorih
Že zdaj pa smo izvedeli, da so policisti pri Radoševiću v vasi Zavrtače v okolici Ivančne Gorice 14. junija izvedli hišno preiskavo. Na sled mu je povsem po naključju prišel kočevski policist, ki je v prostem času kolesaril po tamkajšnjih lokalnih poteh. Pri hiši s hišno številko sedem mu je v nos zarezal močan vonj po konoplji in stekla je preiskava, v kateri so policisti zbrali dovolj indicev, da so preiskovalnega sodnika prepričali v odobritev hišne preiskave. Sumi so se izkazali za upravičene, saj so v petih kletnih prostorih hiše v Zavrtačah našli kar 1468 sadik konoplje. Improvizirani laboratorij je bil oblepljen s folijo, v njem pa sta bila tako prezračevalni kot tudi namakalni sistem.
Laboratorij je delno poganjala elektrika iz javnega omrežja (porabili naj bi približno štirikrat več elektrike kot povprečna hiša), Radošević pa naj bi si pomagal še s pomožnim dizelskim agregatom. Plastični lončki, v katerih so bile rastline, so bili za optimalen izkoristek prostora nameščeni na stojalih.
Po oceni policije bi lahko Radošević, ki je gojenje konoplje najprej priznal, iz 1468 sadik pridelal okoli 30 kilogramov marihuane, o čemer pa obramba dvomi. Zato je Luka Zajc včeraj predlagal ustreznega sodnega izvedenca.
Zaradi srčnega infarkta želi hišni pripor
Odvetnik Zajc je tudi prepričan, da je Radošević v preslabem zdravstvenem stanju za bivanje za rešetkami. V spis je včeraj vložil več dokumentov, ki pričajo, da je Radošević pred desetimi leti doživel srčni infarkt, zadnje čase pa ima tudi težave s črevesjem. Njegov osebni zdravnik je na prošnjo obrambe konec junija napisal potrdilo, da ni zmožen prestajanja zaporne kazni, vsak dan pa mora vzeti pet različnih zdravil.
Tožilstvo se z obrambo ni strinjalo, zato je Prezljeva sodniku Marjanu Pogačniku predlagala, da naj določi sodnega izvedenca, ki bo Radoševića pregledal in podal izvedensko mnenje o njegovih sposobnostih bivanja za rešetkami. O dokaznih predlogih bo sodišče odločilo med sojenjem, že včeraj pa je Pogačnik zavrnil Zajčev predlog, da bi Radoševića iz klasičnega pripora premestili v hišni pripor. Poleg zdravstvenega stanja je Zajc kot razlog za izpustitev izza rešetk navedel tudi Radoševićev novi naslov stalnega bivališča. Po mnenju obrambe Radošević v šeststanovanjskem bloku na Škofljici ne bi mogel več gojiti konoplje – tudi če bi želel. Tožilstvo se s to tezo pričakovano ni strinjalo.
Čeprav je o priporu tako in tako že odločil izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, se je Zajc skliceval na primer iz Nove Gorice, kjer je sodnik na predobravnavnem naroku menda našel pravno podlago in sam odločil ter spremenil odločitev kolegov. Pogačnik na takšen scenarij ni pristal in je poudaril, da bo izvenobravnavni senat po redni poti čez teden in pol preverjal morebitne nove okoliščine glede pripora. Vsaj do takrat pa bo Radošević ostal za zapahi.
Sodnik Pogačnik je tožilstvo tudi opozoril, da v spisu še vedno ni različne dokumentacije, računalnika in štirih telefonov, ki so jih policisti zasegli v hišni preiskavi. Radoševićev odvetnik Zajc je ob tem pripomnil, da preiskava klicev z mobilnih telefonov tako in tako ne bo obremenila njegove stranke, prej nasprotno. Le potrdila bo, tako odvetnik, da dveh telefonov sploh ni nihče uporabljal, enega pa samo žena, ki je občasno klicala v Črno goro.
