Ko se pripeljete v Milano, vas v okrožju Porta Nuova nenadoma pozdravi nenavadna stolpnica, ki deluje kot vrt. Bosco Verticale, Navpični gozd, so zgradili leta 2014 po načrtih arhitektov iz studia Stefana Boeria in je ena najnenavadnejših zelenih stavb v naši soseščini. Sestavljena je iz dveh stolpnic, ki imata skupno 8900 kvadratnih metrov teras, ki so zasajene z drevjem in grmičevjem. Skupno na teh terasah raste 900 dreves, visokih od tri do šest metrov. Za dodatek pa je zasajenih še 5000 grmičkov različnih sort in oblik ter 11.000 zelenih rastlin, največ pokrivnih.
Za zasaditev so najeli botanike, ki so predlagali, katere rastline bi bile najprimernejše. Sedaj, tri leta po koncu gradnje, sta stolpnici tako zeleni, da drevesa že zakrivajo dobršen del fasade. Zelenje pomaga uravnavati temperaturo, izračunali pa so tudi, da v mestno ozračje prispeva toliko kisika kot manjši gozd. V resnici stavbi delujeta kot samosvoj mestni ekosistem, saj se v zelenje na balkonih naseljujejo ptice in žuželke. Mimogrede – 400 stanovanj v stolpnicah so prodajali po ceni od 3000 do 12.000 evrov za kvadratni meter.
Milanski navpični gozd pa še zdaleč ni edina nova zelena stolpnica v Evropi. Lani so v Nikoziji na Cipru zgradili stolpnico Stolp 25 po načrtih slavnega arhitekta Jeana Nouvela. Njena značilnost je, da zelenje naravnost buhti iz različnih odprtin v fasadi. Južna stran stavbe je popolnoma zelena, saj naj bi prav bujno zelenje hladilo prostore v njej.
Pariški in amsterdamski zgled
Obe stavbi, tako milansko kot ciprska, sta šele na začetku svojega razvoja. Stavbi v Parizu in v Amsterdamu pa sta že v polnem zelenju. Pariški Cvetlični stolp, Tour de Fleurs, v 17. okrožju so zgradili leta 2004. Na zunanjo fasado so namestili 380 velikih betonskih cvetličnih loncev, v njih pa se bohoti bambus, ki je že povsem prekril fasado. Zanimivo je, da so v tej stavbi neprofitna mestna stanovanja.
Prav tako javna oziroma mestna je Sportzplaza Mercator v Amsterdamu, ki velja za najbolj zeleno evropsko stavbo. Zgradili so jo leta 2006 kot skupno stavbo prebivalcev multikulturnega okrožja De Baarsjes, ki so sami zahtevali, da mora biti stavba zelena. Po desetih letih je stavba popolnoma ozelenela, tako da se komajda vidijo okna in vrata. V njej so na veselje okoliških prebivalcev bazeni, fitnes, kavarne, otroška igralnica in restavracija.