Tina Trstenjak, aktualna svetovna in evropska prvakinja v kategoriji do 63 kg, je včeraj postala še olimpijska prvakinja! Celjanka, ki bo ta mesec praznovala 26. rojstni dan, je olimpijsko krono prejela od Urške Žolnir, zmagovalke v tej kategoriji pred štirimi leti v Londonu. Prav v Angliji si je Tina Trstenjak pridobila dragocene izkušnje, saj je bila vadbena partnerica klubski kolegici ob osvojitvi prve slovenske ženske zlate olimpijske kolajne. Močnemu slovenskemu športnemu napadu je torej v uvodnih dneh 28. olimpijskih iger le zadoščeno z osvojitvijo prve kolajne. Nihče ne dvomi, da ne zadnje.
Na naše vprašanje pred uradno razglasitvijo, ali je po zmagi najprej pomislila, ali je osvojila olimpijsko kolajno ali zlato, je izstrelila: »Zlato! To je tisto, po kar sem prišla. O njem sanja vsak športnik. To je največ, kar lahko dosežeš. Vesela sem, presrečna in ponosna. Sedaj lahko rečem, da sem v Riu de Janeiru osvojila tisto, kar mi pripada.« Kasneje je slovenska športna junakinja podoživela borbe ter priznala, da včeraj niti v enem trenutku ni razmišljala o olimpijski kolajni. Zgolj osredotočala se je na vsak dvoboj posebej. »Ali sem uprizorila perfekcijo? Kje pa! Vselej se najdejo napake, poleg tega prve borbe niso bile najboljše. Res pa je, da sem pripravljenost stopnjevala ter sem vesela in ponosna, da sem bila v finalu najboljša.«
Medtem ko je bila Tina Trstenjak še polna adrenalina, je bil njen trener in tvorec uspehov slovenskega juda Marjan Fabjan hladen kot špricar. »Seveda sem vesel. Kar kipim od zadovoljstva. Po poklicu sem zlatar, zato mi nekako pritičejo zlate kolajne,« je ponosno razlagal Fabjan.
Slovenska junakinja je v uvodnem krogu šestič zapored v medsebojnem dvoboju ugnala Italijanko Edwige Gwend, ki je prejela dve kazni. V četrtfinalu je bila Trstenjakova s končnim prijemom boljša od Kitajke Junxio Yang, ki še nikoli ni vzela skalpa slovenske judoistke. V popoldanskem polfinalu je Celjanka z zmago s končnim prijemom proti Brazilki Mariani Silvi utišala sicer sijajno uglašeno dvorano olimpijskega parka.
Tišina je bila prijetna in nepozabna. Ušesa so se spočila celo bolj kot ob zvokih Mas Que Nade, ob katerih so ob spremljanju tolkalcev pred popoldanskimi finalnimi nastopi v olimpijski areni Carioca 2 plesale sambo štiri krasne Brazilke. Najlepši pa so bili v nadaljevanju zvoki Zdravljice. Za poslušanje najlepše himne na svetu je morala Tina Trstenjak v ponovitvi finala s svetovnega prvenstva znova ugnati sijajno Francozinjo Clarisso Agbegnenou. Zdravljica še vedno odmeva v ušesih. In vselej bo!
Nihče ni dvomil o Tini Trstenjak, ki je imela pred začetkom olimpijskih iger ob pogledu na svetovno lestvico največ možnosti za osvojitev zlate kolajne. V vlogo prve favoritke so jo uvrščali vsi strokovnjaki juda na spletu in tiskanih medijih. Na svetovni lestvici ima pred najvišjo zasledovalko celo višjo prednost kot prvi zvezdnik juda Francoz Teddy Rinner v kategoriji nad 100 kg. Tina Trstenjak je bila v pripravah kos vsem pritiskom. Bila je najboljša tam, kjer je to najtežje. Postala je nesmrtna in večna slovenska športna junakinja.
