Kako zahtevna je vloga vodje zdravniške službe v Riu de Janieru?

Odgovorna naloga. Na dogodek smo se doma pripravljali več kot leto dni. Na medicinski komisiji pri OKS smo pripravili podporo športnikom, da so imeli med pripravami vseskozi možnost dostopa do vrhunskih zdravstvenih storitev: diagnostika, terapija, fizioterapija, športna prehrana... Na igrah je delo razdeljeno, saj smo tukaj trije zdravniki. Moja skrb so predvsem športne poškodbe, za katere sem specialist. Nada Kozjek skrbi za internistični del in športno prehrano. Z rokometaši je Sašo Djurić, ki je specialist medicine športa. Zraven so še fizioterapevti in maserji.

Koliko zdravil ste pripeljali s seboj in kako je v olimpijski vasi poskrbljeno za zdravstveno oskrbo športnikov?

S seboj smo pripeljali osnovno zalogo zdravil in preostalega medicinskega materiala, kar tehta 50 kilogramov. Zraven so še aparati za fizikalno terapijo. V medicinskem centru, ki je tukaj pod šotorom, imamo vso potrebno zdravstveno podporo. Glede diagnostike je takoj mogoče narediti ultrazvok, magnetno resonanco in laboratorijsko diagnostiko. Na razpolago so nekatere vrste terapije, lahko naredimo manjše kirurške posege. Zelo dobro je organizirana zobozdravstvena služba za preglede in manjše popravke. Izdelujejo zobne ščitnike za kontaktne športe. Zelo so obiskane okulistične ambulante, v katerih preverijo vid in naredijo očala.

Ste tudi zdravnik nogometne reprezentance. Ali lahko naredite primerjavo med delom, ki ste ga opravljali z nogometno ekipo SP 2010 v Južni Afriki in olimpijsko reprezentanco 2016 v Riu?

Težko. V Južni Afriki smo skrbeli le za eno ekipo z 20 ljudmi in nekaj spremljevalnega osebja, ki je bila ločena od preostalih ekip. Ob manjši zunanji podpori smo sami vseskozi skrbeli za te ljudi. Tukaj je na enem mestu 10.000 športnikov, ki imajo vseskozi medicinsko podporo.

Kako doživljate športnike v nogometni in olimpijski reprezentanci?

V obeh primerih gre za največje športno tekmovanje, zato je napetost velika. Pred nastopi so v velikem stresu. Priprava je pri obojih maksimalna, saj gre za zmage in kolajne, za kar trenirajo vse življenje.

V Riu je veliko kontrol dopinga.

So pogoste, a korektne. Veliko je bilo nenapovedanih kontrol. Pogosteje testirajo športnike, ki so najboljši, torej kandidate za kolajne in tiste, ki nastopajo v panogah, v katerih je več kršiteljev glede prepovedanih poživil.

Ali dopinški prekrški Rusov vplivajo na to, da je tudi na OI več kontrol in ste še bolj pod pritiskom?

Ruska zgodba negativno odmeva, a nismo pod večjim pritiskom.

Obiskali ste številna tekmovališča. Voda na jadralnem polju je najbolj umazana.

Je zelo onesnažena. Zaliv je zelo onesnažen, ker je zaprt, vanj pa se iztekajo odplake desetih milijonov ljudi. Vsak dan izvajajo meritve onesnaženosti. Na srečo imajo več jadralnih polj, zato so treningi in regate na poljih, ki so najmanj onesnažena. Peljal sem po regatnih poljih, voda je rjava in umazana, nisem pa zaznal vidnih odpadkov z mrtvimi živalmi in podobno.

Ste dali jadralcem posebna navodila?

Jadralci imajo že vseskozi navodila, kako se obnašati pred odhodom v vodo, na vodi in po prihodu na kopno. Osnovno navodilo je, da imajo čim manj stika z vodo. Tisti deli telesa, ki prihajajo v stik z vodo, morajo biti čim hitreje očiščeni. To velja za kožo, sluznico, oči in podobno. Na srečo slovenski jadralci niso imeli večjih zapletov, prihaja pa do težav v nekaterih drugih reprezentancah.

Slovenski olimpijci pravijo, da le redko vidijo komarja. Kakšna je nevarnost za okužbo z ziko?

Ni težav. Nisem videl še niti enega komarja, kar je velika sreča. Na sestanku vodij zdravstvenih služb vseh reprezentanc so nam povedali, da se je pojavnost zike v zadnjih tednih zmanjšala za 99 odstotkov.