Stanko Valpatič, miroljubni kmet: Zdrava hrana bo vedno dragocenejša

To je osnovni temelj, saj trdimo, da so živali na zemlji iz popolnoma drugega razloga, kot je ta, da se jih uporablja za hrano ali kakšno drugo korist. Normalno bi bilo, da bi bile živali naše sopotnice in prijateljice, s katerimi bi znali živeti v miru. Prepričan sem, da je največja težava človeštva množična živinoreja, ki uničuje ozračje, pitno vodo in zastruplja zemljo. Drugi zelo pomemben dejavnik je ta, da na zemljo oziroma rodovitno prst gledamo kot na živ organizem, da nanjo pazimo in da jo vsaka tri leta pustimo mirovati, da si zopet pridobi moč za dvoletno fazo rodnosti.

Pri miroljubnem kmetijstvu, ki je seveda ekološko kmetijstvo, je najpomembneje poskusiti živeti v miru z vsemi ljudmi in celotnim stvarstvom. Nekatere miroljubne kmetije uporabljajo stroje, nekatere ne, nekateri upoštevajo setveni koledar, nekateri imajo svoj sistem, kdaj in kako sejejo ali sadijo. Nič ni strogo predpisanega. Podnebje se hitro spreminja in trdim, da bo vedno težje pridelati dobro in zdravo hrano, zato je dobro, če smo pripravljeni na spremembe, ki smo jih sami zakuhali. Zdrava hrana, ki raste iz zdravih tal, bo vse dragocenejša.

Tudi tukaj ni kakšnih posebnih strogih pravil, razen tega, da se ne uporablja pripravkov, ki vsebujejo živalske snovi, kot je to pri biodinamiki. Lahko se uporablja ekološka škropiva brez živalskih sestavin, ki jih eni uporabljajo, drugi ne. Nekateri si jih pripravljajo sami, drugi ne uporabljajo ničesar.

Pred 30 leti sem na družinski kmetiji dobil nalogo, da zakoljem prašiča, pa tega nisem zmogel. Takrat se mi je zgodil preobrat v razmišljanju in začel sem raziskovati. V nekem časopisu sem zasledil napis »Jezus je bil vegetarijanec« in članek o miroljubnem kmetijstvu. Ker izhajam iz katoliške družine, me je to še posebej presenetilo. Začel sem se spraševati o stvareh, o katerih sem premišljeval že kot mladostnik pri verouku in pri mašah. Nikdar pa mi ni kliknilo, da bi bilo lahko to tudi zares drugače. Odšel sem v Nemčijo pogledat, kako to funkcionira v praksi in ali morda ne gre za kakšno potegavščino. Ko sem videl, kakšen odnos imajo drug do drugega ter do živali in kako obdelujejo zemljo, mi je takoj postalo jasno, da je to tisto, kar sem iskal.

Osem kmetij, vendar od tega jih je pet, ki pridelke tudi prodajajo. Poleg naše kmetije še Milan Mikolavčič iz Krškega, Jože Lipej iz Šmarja pri Jelšah, v Slovenskih goricah je kmetija Domačija Sveta trojica in kmetija Mir grunt Rusovi iz Krapja v Prlekiji. Vsi, ki prodajamo, imamo tudi certifikat, ekološke kontrole.

Imamo notranji nadzor, da se kmetije držijo ideje miroljubnega kmetijstva. Pomembno je, da so vsi kmetje, ki se hočejo priključiti našemu združenju, vsaj vegetarijanci ter da živali, ki živijo na kmetiji, niso namenjene za nobeno korist.

Mleka ne uporabljamo. Ljudje smo edina bitja, ki uporabljamo mleko tudi v starosti. Pravi nutricionisti znajo povedati, da to ni naravno in da tudi ni zdravo. Krava bi imela mleko v naravi tako dolgo kot na primer srna. Dokler mladič potrebuje mleko, ga ima, potem pa nič več. Tudi pri ljudeh je tako. Krave pa so danes kot strojčki, ki dajejo mleko, zato jih vseskozi umetno oplojujejo, da imajo mleko. To ni naravno.

To je ideja mednarodnega Gabrielinega sklada, ki se vedno bolj širi po planetu. Gre za simbolično popravo škode, ki smo jo ljudje storili živalim v zgodovini in jim jo počnemo še danes. Živalim omogočamo to, kar imajo najraje – primerno bivanje do naravne smrti, s tem se jim na neki način lahko oddolžimo. Človeštvo vzredi in pobije 60 milijard živali na leto, to so milijarde ton izločkov. 70 odstotkov vseh obdelovalnih površin je namenjenih za prehranjevanje živali, ki jih nato zakoljemo, kljub temu je še vedno lačnih na milijone ljudi. Vzrok za lakoto je predvsem to, da za kilogram mesa potrebujemo približno 10 kilogramov žita. Koliko ljudi je mogoče prehraniti s kilogramom mesa in koliko z 10 kilogrami žita? Za pridelavo kilograma žita potrebujemo 60 litrov vode, za kilogram govejega mesa pa 16.000 litrov vode.

Zemlja z živalmi, rastlinami, minerali nam ponuja vse, kar potrebujemo za življenje. Temu ne more oporekati nihče.

Ne, sploh ne. Prepričan pa sem, da si večina ljudi želi živeti v miru, in ta mir lahko dosežemo le, če sami postajamo vedno bolj miroljubni. Nekoč se je meso jedlo samo ob večjih praznikih in sem pa tja ob nedeljah, zdaj pa se ga je vsak dan. Površine, ki so namenjene za krmo živali, bi lahko uporabili za pridelavo hrane za ljudi in je zadeva enostavno rešena, brez kemije in genske manipulacije. Rastlinska hrana je lahko ravno tako izvrstna in gurmanska, to lahko mirno dokažemo tudi z izdelki, ki jih proizvajamo pri nas na kmetiji. Reklame, kako je meso zdravo, kako je mleko bogat vir kalcija, brez katerega otroci ne morejo preživeti, vse to je načrtno zavajanje, s katerim mnogi kujejo ogromne dobičke, zraven pa zastrupljajo planet. Torej, veliko lahko naredimo sami kot posamezniki že s spremembo prehranskih navad, morda vsaj podobno, kot je bilo v času naših babic. Mi smo tisti, ki lahko narekujemo, kaj naj bo na trgovinskih policah.

Omenil sem že, da so živali naše prijateljice in sopotnice. Mnogi strokovnjaki trdijo in razne izkušnje potrjujejo, da ravno lov povzroča tisto, česar kmetje nimajo radi, da živali povzročajo škodo. Obstajajo svetovne študije, ki dokazujejo, da čim več odstreliš živali, tem bolj se razmnožujejo. Pri samicah je to najbolj vidno. Namesto enega potomca jih imajo več, ker se s tem borijo za svoj obstoj. In to je ravno to, kar si lovci želijo. Vsako leto postreliti čim več živali. Če lova ne bi bilo, bi živali delale manjšo škodo. Žival poje samo toliko, kot potrebuje, zato morda vedno sploh ne bi smeli govoriti o škodi. Po statistiki živali naredijo škode za okoli milijon evrov na leto. Če to primerjamo s tem, kaj smo povzročili z napačnimi posegi v naravo in zemljo z onesnaženjem, je to zanemarljivo. Tudi samo pet minut toče na enem območju naredi desetkrat toliko škode kot vse divje živali skupaj.