Dve kazenski prijavi zaradi sežiga srbske zastave in šest prijav zaradi prekrškov – takšen je policijski epilog praznovanja 21. obletnice hrvaške operacije Nevihta v Kninu, ki se je končalo s koncertom kontroverznega pevca Marka Perkovića Thompsona. Politični epilog je še slabši, saj je hrvaško obeleževanje ofenzive še povečalo napetosti med Zagrebom in Beogradom, ki so že tako prisotne zaradi rehabilitacije hrvaškega kardinala iz časa druge svetovne vojne Alojzija Stepinca ter zaradi sporov o vprašanjih, ki so povezana s srbskim približevanjem Evropski uniji.
Hrvaška je v petek kot vsako leto praznovala obletnico ofenzive, na katero imata Zagreb in Beograd diametralno nasprotne poglede. Predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je dejala, da je bila ofenziva, s katero si je Zagreb povrnil nadzor nad skoraj petino hrvaškega ozemlja, »politično upravičena, etično čista in briljantno izpeljana«. S tem si je prislužila gnev srbskega zunanjega ministra Ivice Dačića, ki je dejal, da predstavlja Nevihta največjo operacijo etničnega čiščenja po drugi svetovni vojni v Evropi, ker je zaradi nje z domov na Hrvaškem zbežalo približno 200.000 Srbov. Večer prej je srbski premier Aleksandar Vučić dejal, da se je dogajalo iztrebljanje srbskega naroda.
Ozračje se je še zaostrilo, ko je hrvaška državna televizija zvečer v živo prenašala koncert Perkovića Thompsona, na katerem je med drugim izrekel besede »za dom spremni« (za dom pripravljeni), kar je sicer del besedila ene od njegovih pesmi, a tudi prepovedani ustaški pozdrav, zaradi česar si je prislužil policijsko prijavo prekrška. Ker je na Hrvaškem nekaj zmede o tem, ali je izrekanje ustaškega pozdrava prekršek ali kaznivo dejanje, je notranji minister Vlaho Orepić dejal, da morajo odgovor na to dati pravosodje in zgodovinarji. Njegov srbski kolega Nebojša Stefanović pa je odvrnil, da ne more verjeti, da Hrvaška ne ve, da so se zgodovinarji o tem že davno izrekli, in Hrvate napotil na center Simona Wiesenthala.
Tudi sicer je bilo na koncertu precej vzklikov poveličevanja ustaštva, dve osebi pa sta zažgali srbsko zastavo, zaradi česar je Beograd v Zagreb poslal protestno noto, a je slednji po poročanju hrvaške agencije ni hotel sprejeti, ker je bila peta po vrsti, ki je Hrvaško obtoževala rehabilitacije ustaštva. »Inflacija protestnih not poraja nered,« je zavrnitev pojasnil hrvaški zunanji minister Miro Kovač.
Dogajanje ob obletnici Nevihte še stopnjuje že tako slabe odnose, je ocenil srbski minister za delo, zaposlovanje, socialna in borčevska vprašanja Aleksandar Vulin. Povedal pa je tudi, da Srbija pričakuje odgovor voditeljev EU na pismo Vučića, v katerem je zaprosil, naj se Bruselj opredeli do tega, kar Beograd opisuje kot vračanje fašizma na Hrvaškem. Tako pričakujejo tudi opredelitev do hrvaške rehabilitacije Stepinca, ki je bil po besedah Dačića duhovnik ustaškega gibanja. Med državama je napeto še zaradi hrvaškega pogojevanja srbskega približevanja EU z več dvostranskimi vprašanji.
