Lahko bi rekli, da je Agrokombinatska cesta ulica na koncu mesta, ki se razteza proti travnikom in gozdu. Je tudi zanimiv spoj urbanega, industrijskega in ruralnega. Ime je dobila leta 1988 po Agrokombinatu Emona, ki je bil tedaj velik gospodarski konglomerat.

Živilskopredelovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947 kot Grosistično trgovsko podjetje Prehrana. Namen tega podjetja je bil zagotavljanje oskrbe zasebnih trgovin v mestu. Kmalu so te trgovine začeli prevzemati ali pa so bile nacionalizirane. Že v petdesetih letih se je podjetje reorganiziralo v Agrokombinat in leta 1959 so začeli graditi svoje samopostrežne trgovine, leta 1964 pa so odprli tudi prvo veleblagovnico Supermarket v stavbi, kjer je sedaj Mestna knjižnica Ljubljana.

S tranzicijo začetek konca zlatih časov

V sklopu Emone sta bila tudi Maximarket in turistična agencija Globtour. V osemdesetih letih je bilo v podjetju 10.000 zaposlenih, poleg trgovinske dejavnosti so se ukvarjali še s hotelirstvom in zunanjo trgovino, seveda pa so ostali zvesti tudi svoji prvotni dejavnosti kmetijstvu. V tem času je podjetje veljalo za zelo uspešen SOZD, sestavljeno organizacijo združenega dela. Kasneje se je preimenovalo v Emona blagovni center. S tranzicijo pa se je začel konec podjetja, kar je bilo posledica tako izgube jugoslovanskega trga kot neprilagajanja novim tržnim razmeram.

Agrokombinatska cesta ni tipična primestna cesta. Res je obdana s polji in travniki, a ob njej so posejani poslovni objekti nekdanjega Agrokombinata. Na začetku v smeri od Zaloške stoji stanovanjski del z individualnimi hišami in bloki iz sredine 20. stoletja, s poslopji, ki so bila značilna za arhitekturo zgodnjega socializma: kockaste sive zgradbe, ki spominjajo na čase zadružnih domov. Nato se cesta spremeni v industrijsko-kmetijski del in se počasi izteče v konec mesta. Velika pridobitev je nov nakupovalno-poslovni center Spar na začetku Agrokombinatske. V ta namen so porušili staro trgovino in kulturni dom.

Agrokombinatsko želijo razbremeniti tovornjakov

Prebivalci sploh ne razmišljajo več o tem, zakaj se cesta tako imenuje. »Na ime smo se navadili. Marsikateri krajan, ki ni domačin in v Zalogu ne prebiva že vsaj 40 let, sploh ne ve, zakaj se cesta tako imenuje, čeprav objekti Agrokombinata še stojijo. V nekaterih so zdaj druge dejavnosti,« je odnos prebivalcev Zaloga do Agrokombinatske ceste opisala predsednica sveta Četrtne skupnosti Polje Marija Minka Jerebič. V nekdanjih objektih Emone so sedaj denimo Mesnine dežele Kranjske, Koto in Jata.

Največji problem Agrokombinatske ceste je povečan tovorni promet zaradi industrijske cone Zalog. Krajani si prizadevajo, da bi občina zgradila povezovalno cesto med Cesto v Prod in Hladilniško potjo, ki bi razbremenila Agrokombinatsko cesto. V ljubljanskem proračunu so sredstva za gradnjo povezovalne ceste zagotovljena v prihodnjem letu. Toda zataknilo se je pri odkupu zasebnih kmetijskih zemljišč.

Na Agrokombinatski cesti si občani želijo tudi urejeno kolesarsko stezo, ureditev dvignjenih in bolje označenih prehodov, ureditev pločnikov in jaškov za ponikanje deževnice, saj so jaški stari 45 let in se velikokrat zamašijo. Prav tako bi bila smiselna ureditev dreves ob cesti, saj jih sedaj v veliki meri preraščajo invazivne rastline.

Agrokombinatska cesta

Dnevnik

PODATKI

Jata Emona

Koto

Mesnine

dežele

kranjske

Sindikat

Knss

Samski

dom Zalog

Ledena

dvorana

Zalog

OŠ Zalog

Pošta

Zalog

Perutnina

Ptuj

Lekarna

Zalog