Vprašanje moči in zmage na naslednjih volitvah je strogo politično in se z njim nisem ukvarjal. Za vodenje foruma starejših sem se odločil, ker ocenjujem, da se pogoji za življenje starejših poslabšujejo. S trditvami, da je demografska slika katastrofalna, se sicer ne strinjam. Sam trdim, da je dobra, ni pa uravnotežena. Pričakujemo bistveno daljšo življenjsko dobo, kot so jo imeli naši starši, kar je civilizacijska pridobitev. Problem demografske slike je na drugi strani, torej v številu mladih in novorojenih. Z vprašanjem, kako se lotiti problema neusklajene demografske slike, bi se morala politika bistveno bolj ukvarjati.
Drugi razlog, da sem se odločil prevzeti vodenja foruma, je, da so vsi ukrepi v zadnjem času – od zloglasnega Zujfa do vsakokratnih zakonov o izvrševanju proračuna – zmanjšali pravice starejših. Tretji razlog pa je, da se pokojnine v primerjavi s plačami že več kot deset let znižujejo. Čeprav se pričakovana življenjska doba daljša, se – kot potrjujejo analize – kvaliteta življenja starejših pri nas poslabšuje, k čemur pomembno prispevajo tudi dolge čakalne vrste v zdravstvu. Vse to so bili torej vsebinski razlogi za mojo odločitev. Zavedam pa se, da ciljev, ki si jih kot forum starejših zastavljamo, ni mogoče uresničiti, če nimamo ustrezne podpore v parlamentu in v vladi. Zato je naš sekundarni cilj, da stranka SD pridobi večje zaupanje volilk in volilcev.
Toda v Sloveniji že imamo eno stranko upokojencev, ki je bila doslej skoraj v vseh vladah. Torej z delom DeSUS niste zadovoljni?Edina parola stranke DeSUS v predvolilnem času je bila, da bo zagotovila regres za upokojence. Druga vprašanja, povezana s kakovostjo staranja, so občasno odprli le kot floskulo. Odkar je ta stranka na oblasti, smo priče preveč negativnim trendom, tako pri pokojninah kot pri kvaliteti življenja starostnikov, za kar sicer stranka ni neposredno kriva, dejstvo pa je, da je imela vedno dovolj veliko politično moč, a je ni znala pravilno uporabiti za koristi starejše populacije. Forum starejših SD ni bil ustanovljen zaradi Karla Erjavca in DeSUS, ampak zato, da bi bili ljudje bolj neposredno vključeni v reševanje problematike na področju starejših, da bi nanjo gledali kompleksno in da bi dosegli cilje za višjo kakovost življenja starejših državljank in državljanov. Hkrati pa smo spodbudili koristno interno koalicijsko konkurenco za resnejšo in vsebinsko bolj polno razpravo o problematikah starejših.
Do uskladitve pokojnin naj bi prišlo tako jeseni kot na začetku prihodnjega leta, prav te dni so upokojenci prejeli regres. Karl Erjavec poudarja, da je vse to njegova zasluga.On marsikaj reče. Dejstvo pa je, da se pokojnine niso usklajevale s povprečno plačo, čeprav je bil gospod Erjavec vseskozi pri koritu in je odločal o tem.
Ste tudi vi presenečeni, da se je finančno ministrstvo o demografskem skladu doslej usklajevalo le z DeSUS ne pa tudi z SD?To je izrazito moteče. Sam razumem, da je koalicija pluralna in ne polarna. Besede vseh koalicijskih strank bi morale imeti enako težo in nositi bi morale enako odgovornost. Ne vem, zakaj je bilo dosedanje usklajevanje o demografskem skladu zgolj v domeni stranke, ki ima v svojem imenu upokojence.
Kako gledate na pokojninsko reformo? Bi bila ta potrebna šele po letu 2020 ali že prej?To, kar je pripravilo ministrstvo za delo, je dobra osnova. Prav je, da so pohiteli in da bi do sprememb prišlo že leta 2017. Dejstvo je, da bo treba delati dlje. Ne le zato, da se uravnotežijo obveznosti delodajalca in pokojninskega fonda, temveč tudi zato, da je človek čim dlje v procesu dela in odločanja in ima s tem povezane pravice.
Kako ocenjujete delo sedanje vlade na zdravstvenem področju? Ta vseskozi izpostavlja nujnost reform, konkretnih predlogov pa ne poda.Zavedati se je treba, da je bilo v dobrih desetih letih na področju zdravstva ogromno zamujenega. Ministri so se nenehno menjali, nekateri so bili povsem nekvalificirani za to mesto, drugi so bili enomesečni ministri, nekaj časa je bil na čelu zdravstvenega resorja zunanji minister, nato celo predsednica vlade... To je ustvarilo vzdušje, da je zdravstvo za politiko premalo pomembno. Sedanja ministrica ima težko nalogo in pričakovanja so velika. Resolucija o nacionalnem planu za zdravstvo ni slabo napisana, lahko pa v njej prepoznamo implementacijski deficit in pomanjkanje operativnosti, kar je bilo sicer značilno tudi za prejšnje resolucije. Jasnih sporočil, kaj naj bi zajela reforma, še ni.
Do ministrice Kolar-Celarčeve ste precej prizanesljivi.Vedno je mogoče reči floskulo, da je vse zanič. Se je pa treba vprašati, kaj bi sam naredil, da bi bilo bolje. Kot prvo, menim, da se ne smeš skregati z zdravniki. Z njimi je težko, brez njih je kakršne koli spremembe nemogoče izvesti. Drugič, ne smeš rušiti tega, kar deluje. Apriorni napad na koncesije in na koncesionarje je nesmiseln. Ti v nacionalnih anketah pobirajo najboljše ocene in se najbolj prilagajajo pacientom. In tretjič, graditi bi morali avtonomijo zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ko postanejo sredstva za zdravstvo plen političnih interesov za zmago na naslednjih volitvah, na področju zdravstva nimamo več avtonomije in neodvisnosti sistema. Vsekakor bi morala biti ministrica bolj dovzetna za dobronamerno pomoč in prave nasvete.
Kaj konkretno imate v mislih, ko govorite o sredstvih za zdravstvo kot o plenu političnih interesov?Ko je parlament v lanskem letu odločal o potrditvi Sama Fakina za direktorja ZZZS, so poslanci v svojih zagovorih negativnih stališč zatrjevali, da nimajo nobenega vpliva na zdravstveno blagajno in ne morejo odločati o tem denarju. Ko bo imela aktualna politika to moč občasnega poseganja brez zakonskih osnov v zdravstveno blagajno, bo ta denar postal plen volilnih obljub in manipulacij. Avtonomija zdravstvene blagajne je preveč resna stvar, da bi jo prepustili trenutnemu političnemu razpoloženju in moči posameznih strank. Če želi država spreminjati sistem ali pa izvesti reformo, naj sprejme zakon in jasno opredeli vire za zdravstvo ter določi pravice, ne pa da sproti posega v ta sredstva. Dokler bo lahko politika, ne glede na barve, sproti odločala o sredstvih za zdravstvo, bodo ta sredstva lahko plen političnih interesov.
Kot predsednik združenja uroloških bolnikov pogosto opozarjate na nevzdržne čakalne dobe. Kakšne so njihove posledice?Katastrofalne. Predstavljajte si, da imate deset mesecev kateter, v tem času pa morate najmanj dvajsetkrat k zdravniku, zaradi vnetij morate uživati vrsto zdravil in že v nekaj mesecih pokurite vsa sredstva, ki bi bila potrebna za operacijo. Da o kakovosti življenja niti ne govorim. Ko smo v forumu starejših pred meseci opozorili na ta problem, se je skoraj nemudoma zganila vlada in začela reševati čakalne vrste. Namenila je tudi dodatna sredstva, a to še ni dovolj. Prepričan sem, da lahko za rešitev tega problema veliko več naredijo vodstva zdravstvenih ustanov z boljšo organizacijo dela, razporeditvijo delovnega časa ter ustreznejšo uporabo tehnološke opreme in drugih virov v procesu zdravljenja.
Je v zdravstvu res toliko lobijev in korupcije, kot poudarjajo nekateri?Lobiji so močni, korupcije pa ni toliko. Vsekakor pa so razpisi v zdravstvu nevešče pripravljeni. Če bi vse, ki se ukvarjajo z njimi, integrirali v enotno službo, nad katero bi izvajali dosleden nadzor, bi bilo mogoče stvari mnogo hitreje izpeljati in izboljšati.
Bili ste svetovalec kar dveh predsednikov republike, najprej Milana Kučana in nato Danila Türka. Sedaj je Milan Kučan član vašega kluba seniorjev. Vam torej zdaj on svetuje?Ne. Mi je pa všeč, da je prišel na naš ustanovni sestanek. Če je navzoč Kučan, zagotovo pride deset novinarjev več, kot bi jih prišlo sicer, in se o nas več piše.
Je Kučanova navzočnost na ustanovnem sestanku foruma znamenje, da bo na prihodnjih volitvah podprl SD?Preveč me sprašujete, boste morali vprašati njega osebno. Sem pa toliko domišljav, da mislim, da bi se udeležil dogodka foruma, če bi ga sam poklical in ga povabil nanj.
Ste torej vi ponovno povezali SD in Milana Kučana?Ne. Niti tega, da bo res prišel na ustanovni sestanek foruma, nisem vedel. Sicer pa so prišli in soustanovili forum tudi Janez Kocijančič, Miran Potrč, Majda Potrata, Jožica Puhar, Breda Pečan ter številni drugi, ki jih poznam in jih spoštujem. Njihova skupna značilnost je, da materialno nimajo veliko, imajo pa velik socialni kapital in še vedno velik ugled v naši družbi.