Olimpijska preizkušnja v cestnem kolesarstvu je zelo specifična dirka, saj imajo tudi najboljše reprezentance na štartu le pet kolesarjev, posledično pa niti velesile ne morejo povsem kontrolirati dirke. Preizkušnjo v Riu je začinila še zelo težka proga, spremljali pa smo eno najboljših dirk zadnjih let.
Slovenijo so zastopali Jan Polanc, Matej Mohorič, Primož Roglič in glavni adut Simon Špilak, ki pa mu vremenske razmere niso šle na roko, saj je bilo v Riu že ob devetih zjutraj zelo vroče. V prvi polovici dirke, na daljših krogih na obrobju mesta so se slovenski kolesarji varno vozili v glavnini, v pobegu dneva pa je bilo šest kolesarjev, med njimi tudi nekdanji svetovni prvak Michal Kwiatkowski.
Pravo dirkanje se je začelo na prvem od treh krajših krogov v Riu, kjer sta kolesarje čakala tudi dva zelo težka vzpona. Polanc in Mohorič sta hitro izgubila stik z najboljšimi, v zelo pogumen napad pa se je podala nova skupina kolesarjev, v kateri sta bila tudi Greg Van Avermaet in Geraint Thomas, ki sta sodila v širši krog favoritov za medalje.
Po krogu zatišja v glavnini je italijanska reprezentanca pokazala, da je z razlogom daleč najbolj uspešna kolesarska država na olimpijskih igrah. Vincenzo Nibali in Fabio Aru sta napadla na spustu pred zadnjim vzponom na Visto Chineso do kitajskega paviljona, ujela sta ubežnike s Thomasom in Van Avermaetom in v ospredju je nastala zelo močna skupina kolesarjev.
Padec na novo premešal karte
A Nibali s selekcijo še vedno ni bil zadovoljen, na polovici Viste Chinese je silovito pospešil, sledil mu je le Kolumbijec Sergio Luis Henao, z velikimi težavami je priključek na vrhu vzpona ujel še Rafal Majka. Vincenzo Nibali je deloval zelo močno, na spustu je vozil zelo hitro, nato pa se je zgodila katastrofa. Ne vemo točno, zakaj je prišlo do padca, saj kamera tega dogodka ni ujela, a Henao in Nibali sta se znašla na tleh, Majka pa se je padcu za las izognil in sam nadaljeval proti cilju. Čakalo ga je še 10 kilometrov ravnine, tudi prva zasledovalna skupina pa ni bila daleč za njim.
Ker niso vozili složno in se izmenjavali pri narekovanju ritma, je Jakob Fuglsang napadel, Van Avermaet pa je začutil svojo priložnost za olimpijsko zlato in se skupaj z Dancem podal v lov za vse bolj utrujenim Poljakom Majko. Ujela sta ga slaba dva kilometra pred ciljem, v šprintu pa izvrstni Belgijec ni imel konkurence in veselil se je nekoliko nepričakovane, a zelo zaslužene olimpijske zlate medalje. Jakob Fuglsang je bil drugi, Rafala Majko pa so v šprintu zdelali krči in moral se je zadovoljiti z bronom.
Slovenski reprezentanti se niso najbolj izkazali. Primož Roglič je 45 kilometrov pred ciljem celo napadel, a je nato hitro izgubil stik z glavnino, Simon Špilak pa je že prej odpadel od glavnine. Ni še jasno, ali je šlo za tehnično okvaro ali le za slab dan slovenskega kolesarja, a dejstvo je, da tako dobre priložnosti za olimpijsko medaljo, kot se mu je letos ponujala na zanj idealni trasi v Riu, najbrž ne bo nikoli več.
