Pripadniki Slovenske vojske zadnje dni ob meji menjujejo rezilno žico s panelno ograjo, na vrhu katere še vedno poteka bodeča žica. Točen podatek o ceni 179 kilometrov začasne tehnične ovire ni znan. Med tem, ko so iz vladnega urada za komuniciranje za enega od spletnih portalov pred dnevi pojasnili, da je stroškov za 2,8 milijona evrov, so iz istega urada za Dnevnik sporočili drugačno, za pol milijona evrov višjo ceno. »Doslej so bile podpisane pogodbe za nabavo in postavitev ograje z vmesnimi vrati različnih širin v skupnem znesku okrog 3,3 milijona evrov, v čemer ni všteta cena davka na dodano vrednost,« so nam sporočili iz urada.
Vojaki vedo povedati, da na terenu niso več sami. Pravijo, da večino dela opravi določeno podjetje, o katerem ne smejo govoriti. Skladno z zakonom o javnih naročilih so na notranjem ministrstvu (MNZ) za nabavo in dostavo panelne ograje izbrali družbo Minis, ki je z državo največ zaslužila januarja letos (MNZ je družbi takrat nakazalo slabih 80.000 evrov).
MNZ: Ni dodatnih stroškov
Kje točno bo na hrvaško-slovenski meji ostala rezilna žica in kje bo namesto nje panelna ograja, nam na MNZ niso odgovorili. Med drugim so nam pojasnili, da »za zamenjavo žičnate ograje s panelno ne nastajajo dodatni stroški«. Koliko sredstev bomo glede na tedenska višanja stroškov s t. i. tehničnimi ovirami morali še primakniti davkoplačevalci, torej niso povedali. So pa pojasnili, da se ovire »postavljajo glede na oceno gibanja migracijskih tokov in razvoja dogodkov na grško-makedonski meji«. Na MNZ vztrajajo, da »gre za nujen in začasni ukrep, ki je potreben za zaščito države, prebivalcev in premoženja«. Se pa istočasno »po državi izvajajo tudi drugi ukrepi, saj ograja oziroma tehnične ovire vzdolž celotne meje prav gotovo ne bi rešile vseh teh težav. Slovenija ima okoli 670 kilometrov kopenske državne meje s Hrvaško in ograja je bila postavljena le tam, kjer to dopušča konfiguracija terena«.
