Računsko sodišče je vzelo pod drobnogled urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez listnice Gorazd Žmavc. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi revizorje predvsem zanimale različne organizacije v zamejstvu in po svetu, ki se že vrsto let financirajo iz proračuna urada, jasnih kriterijev za njihovo financiranje pa ni. Prav tako naj bi pod drobnogled vzeli dogajanje, ki ga je na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ februarja letos izpostavila takratna vršilka dolžnosti generalne direktorice ljubljanskega kliničnega centra Brigita Čokl.
Če jim ne uspe pri Žmavcu, gredo pa k Cerarju
Čoklova je takrat govorila o 196 milijonih evrov, kolikor naj bi v desetih letih »šlo enemu podjetju v Italiji«. Ob burnih odzivih v dvorani je dodala, da gre za podjetje v lasti zamejskih Slovencev, dogajanje pa naj bi zaznala ob pregledu seznama dobaviteljev ljubljanskega kliničnega centra. »Ti ljudje gredo, če ne dosežejo svojega, najprej na urad za zamejce,« je opisala. Če tam ne dosežejo želenega, pa gredo po njenih takratnih navedbah po potrebi še v druge inštitucije, tudi do predsednika vlade in predsednika države. Pri tem je omenjala zamejskega Slovenca Erika Švaba. Komisija je računsko sodišče in druge organe pozvala, naj to raziščejo.
Švab je navedbe Čoklove nemudoma zanikal, kmalu pa je svoja opažanja o zakulisnem lobiranju zamejskih Slovencev, ki naj bi segalo v politične vrhove, preklicala tudi takratna vršilka dolžnosti generalne direktorice največje bolnišnice. Zatrdila je, da je izjavo o povezanosti zamejskega Slovenca Erika Švaba in dobaviteljskega podjetja Mark Medical izrekla »pod pritiskom poslancev«. Za izjavo se je opravičila tako Švabu kot prisotnim na seji. Pojasnjevala je, da so ji Mark Medical kot podjetje v lasti zamejcev predstavili drugi in jo zavedli, sama pa da lastniške strukture pred sejo komisije ni preverjala.
Pogledali naj bi tudi komuniciranje z diasporo
Mark Medical je bil sicer med dobavitelji, ki so jih pod drobnogled že leta 2013 v široki preiskavi sumov korupcije v zdravstvu vzeli na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Iz lastništva tega podjetja sta kasneje izstopili zamejska finančna skupina KB1909 in luksemburška Vega Finanz. Z vlogo Mark Medical in cenami, ki so jih zaračunavali ljubljanskemu UKC, se ukvarja tudi parlamentarna preiskovalna komisija za žilne opornice. V preiskavi so si med drugim zadali ravno ugotavljanje ozadja in verodostojnosti izjav Čoklove na omenjeni seji komisije za nadzor javnih financ.
Po nekaterih navedbah naj bi bilo predmet zanimanja računskega sodišča tudi komuniciranje Žmavčevega urada s slovensko diasporo, kjer kot podizvajalec nastopa podjetje Domus, ki je v rokah Branka Krajnika. Kot je poročal Portal PLUS, naj namreč Domus ne bi ustrezal standardom, ki bi jih morala izpolnjevati od države sofinancirana podjetja, nato pa je izredno pomanjkljivo izpolnjeval obveznosti iz pogodbe, ki so se nanašale na izdajanje revije Moja Slovenija, vzpostavitev spletne strani www.slovenci.si ter osnovnih družbenih omrežij. Tako naj bi po navedbah omenjenega spletnega medija »vsaj 60 tisoč evrov v letu 2015 izpuhtelo v aktivnostih Branka Krajnika, ki nimajo nobene zveze s komuniciranjem s Slovenci po svetu«.
Perenič: SDH krši načelo preglednosti
Sicer pa se po naših informacijah nadaljuje sporno kadrovanje na čelu Korotana na Dunaju. Kot smo poročali, je minister Žmavc Slovenskemu državnemu holdingu lani predlagal, naj za direktorja te družbe imenuje nekoga, ki je zaposlen na njegovem uradu, konkretno njegovega dovčerajšnjega svetovalca Dejana Podgorška. Po prepričanju strokovnjaka za upravno pravo Gorazda Pereniča nima minister kaj svetovati, koga bo SDH postavil na čelo Korotana. Ta družba je namreč uvrščena med portfeljske naložbe, s katerimi naj bi po zakonu o SDH država skušala doseči izključno gospodarske cilje.
SDH je Podgorška minuli teden odpoklical z mesta direktorja Korotana. Razlogov za takšno odločitev nam niso želeli navesti. Po naših informacijah pa se je vodstvo holdinga ta teden samo obrnilo na ministra Žmavca, menda pa tudi na ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič, da bi se na skupnem sestanku dogovorili (tudi) o novem direktorju Korotana. V SDH so nam dejali, da se s študentskim domom na Dunaju zasleduje različne cilje, poleg gospodarskih tudi negospodarske. Vključen je namreč med prednostne naloge vlade in v akcijski načrt prioritetnih aktivnosti ministrstev, zato »SDH o problematiki v družbi Korotan komunicira z vsem zainteresiranimi deležniki«. Gorazd Perenič pa ocenjuje, da SDH s svojim ravnanjem krši načelo preglednosti. Zakon namreč jasno določa, da morajo biti stvari pregledne, da mora biti upravljanje skladno s strategijo državnih naložb in da je treba preprečiti nejavne vplive. Prav tako gre po njegovem mnenju za kršenje načela delitve oblasti, saj je zgolj državni zbor pristojen za prenos Korotana iz portfeljske v strateško naložbo.
