Če ideja ni nora, ni inovativna, pravi ajdovski podjetnik, direktor in solastnik družbe Pipistrel, športnik in politik, predvsem pa inovator in letalski zanesenjak Ivo Boscarol, eden od zagovornikov nenehnega iskanja novih idej in razvijanja inovacij. Od ustanovitve njegove prve zasebne letalske tovarne v nekdanji Jugoslaviji je minilo polnih 29 let. Doslej so naredili več kot 1500 ultralahkih letal in zmajev, ki letajo v več kot 80 državah sveta na vseh petih celinah.
V srednji šoli se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo. Več let je bil uradni fotograf ljubljanskega Šentjakobskega gledališča, bil je glasbeni novinar in menedžer glasbenih skupin. Ukvarjal se je tudi s tiskarstvom in bil prvi, ki je v tedanjo skupno državo prinesel priponko (badge). Še danes, sredi aprila je dopolnil 60 let, pogosto obiskuje koncerte in najraje prespi v mladinskih hotelih.
Zmaji za italijansko in hrvaško vojsko
Zgodba podjetja Pipistrel (netopir) sega v leto 1982, ko sta se Ivo Boscarol in Bojan Sajovic, jadralna pilota in modelarja, srečala pri iskanju svobodnejših oblik letenja. Leta 1984 sta izdelala prvi motorni zmaj. V ajdovski delavnici so leta 1991 izdelali nekaj motornih zmajev za hrvaško vojsko, dve leti pozneje pa dvajset zmajev za posebno italijansko enoto Folgare. Zanimiva je zgodba z zmaji, ki so jih leta 1989 pripravili za libijskega kupca. Zložili so jih v zabojnik in z ladjo odpeljali iz pristanišča Bar. Tedanji zvezni sekretariat za notranje zadeve pa je zasegel njihovo pošiljko, ker je Interpol sporočil, da obstaja sum, da bodo zmaje uporabili za teroristične namene. Že plačan tovor so vrnili v Jugoslavijo, zmaji pa naj bi končali v zabojniku v Baru. Posebnost Pipistrelovih motornih zmajev je bila, da so bili skoraj neslišni in tudi radarji so jih težko zaznali. Dvignili so se lahko do 5000 metrov visoko, pristajali pa so lahko na kopnem ali vodi. »Resda so jih uporabljali tudi v vojski, vendar so bili v prvi vrsti namenjeni športnemu letenju,« poudarja Boscarol, ki je bil tudi prvi državni prvak v letenju z motornimi zmaji.
Motorne zmaje so nasledila letala. Kar enajst tipov jih izdelujejo pri Pipistrelu. Pred dobrimi štirinajstimi leti se je rodil sinus, prvo motorno ultralahko jadralno dvosedežno letalo na svetu. Ivo Boscarol je takrat v delovno skupino pritegnil Pavla Potočnika in Bogdana Sajovica, Radivoja Kiklja in Franca Orlanda iz Ronk v Italiji, kjer se je rodil tudi oče Iva Boscarola. Nihče ni pričakoval, da bodo naredili nekaj tako revolucionarnega. Leta 2003 je priletel taurus, z njim je Boscarol prehiteval celo svetovno zakonodajo.
Član strateškega sveta v Janševi vladi
Leta 2004 je Iva Boscarola premamila politika. V takratni (prvi) Janševi vladi je bil član enajstčlanskega strateškega sveta za gospodarski razvoj. Tedaj je podjetnik Ivo Boscarol tudi izračunal, da nas vsak praznični dan stane 40 milijonov evrov, in bil med zagovorniki trditve, da v Sloveniji preveč praznujemo in premalo delamo.
Leta 2007 je kot nosilec Liste za Slovenijo uradno vložil kandidaturo Lojzeta Peterleta za predsedniške volitve. Na volitvah leta 2011 je bil svetovalec izvršnega odbora stranke Gregorja Viranta. »Virant bo na volitvah zmagal, in to s kar velikim naskokom. Ljudje bodo namreč razumeli, da potrebujejo človeka, ki se ne bo spraševal, ali so leta 1945 zmagali črni ali beli, temveč ali bomo lačni ali siti,« je bil takrat prepričan ajdovski podjetnik, ki v žepu ni nosil nobene strankarske izkaznice.
Boscarol je bil vedno brez dlake na jeziku. Že pred desetletjem je opozarjal, da nas druge države prehitevajo po levi in desni, da je naša zakonodaja neprijazna do razvoja podjetništva. Napovedal je, da se bo veliko podjetnikov preselilo iz Slovenije na Slovaško, Malto, v Estonijo in druge države, če ne bomo radikalno spremenili zakonov. »Namesto da bi kapital privabljali, se zapiramo vase in ne vidimo pet korakov pred sabo.« Kritičen je bil tudi do davčnega sistema, ki je bil po njegovem napeljan tako, da je stimuliral zaposlovanje novih ljudi v javni upravi, novih inšpektorjev, ki ne prinašajo toliko, kot stanejo. Zavzemal se je za ukinitev davka na plače. »Izpad tega davka bi lahko nadomestili z dodatnim obdavčenjem tobaka in alkohola. Odvečne davčne inšpektorje bi lahko preusmerili v preganjanje sive ekonomije,« je svetoval.
Vstop na kitajski in indijski trg
Letos je Pipistrel stopil tudi na kitajski trg. Skupaj s kitajskim poslovnim partnerjem bodo večji del letal izdelovali in prodajali na Kitajskem. Izdelali naj bi od 300 do 400 letal na leto oziroma dvakrat več, kot jih zdaj prodajo v vse druge države sveta. Do leta 2030 naj bi na Kitajskem zraslo 2800 zasebnih letališč, kitajski trg pa naj bi do leta 2020 zahteval okoli 30.000 dvo- in štirisedežnih letal, kar je enajstkrat več, kot jih lahko v tem trenutku proizvede vsa svetovna industrija malih letal skupaj.
Končno se je začel tudi posel z Indijo. Pipistrel, ki je lansko jesen zmagal na natečaju indijskega ministrstva za obrambo za dobavo 194 šolskih letal indijskim letalskim silam, indijski mornarici in nacionalni kadetski akademiji, je sredi minulega meseca v letalsko oporišče Hindan dobavil prva letala virus SW 80 garud. V prihodnjih 30 mesecih naj bi dobavili vsa letala.
Eden nedokončanih projektov je gradnja tovarne na goriškem letališču. Po prvotnih načrtih naj bi zaživela aprila ali maja, vendar so gradnjo upočasnili zaradi vandalskih napadov na tovarno. V njej načrtujejo proizvodnjo pretežno štirisedežnih ultralahkih letal panthera.
Transportni izziv za prihodnost
Razvoj, za katerega skrbi inštitut v Pipistrelu – več kot polovica vseh zaposlenih je z univerzitetno izobrazbo, desetina pa doktorjev znanosti – pripravlja in uresničuje vedno nove zamisli. Ivo Boscarol razmišlja tudi o največjem transportnem izzivu prihodnosti: »To je v tem trenutku problem prometa v velemestih. Danes je tam promet urejen popolnoma neracionalno. V mislih imam sistem letalnikov ali kapsul, ki bo moral biti popolnoma avtomatiziran, da ne bo treba imeti nikakršnega znanja za njihovo upravljanje in vas bodo vozila sama dostavila tja, kamor vi želite. Ta rešitev ni nikakršna znanstvena fantastika, saj v laboratorijih že deluje, tudi tehnologija je že tako napredna, da bi to lahko pilotno preizkusili,« razmišlja Boscarol, ki se med drugim ponaša s šestimi naslovi državnega prvaka v letenju z ultralahkimi letali. Lasti si tudi dva hitrostna letalska rekorda.
