Muslimanov je okoli milijarda in dvesto milijonov in pri njih ne gre samo za razredni boj, čeprav tudi za to. Skoraj dvatisočletna zgodovina razseljenega judovstva je dokazala, da se semitov ne da asimilirati. V arabskih četrtih evropskih mest živita že tretja in četrta generacija arabskih priseljencev in skoraj vsi so obdržali vrednote, ki so jih prvi priseljenci prinesli s seboj.
Fukuyama ni imel prav. Zgodovina ni samo zgodovina bitk in ekonomij, ampak je tudi zgodovina kultur, religij in še marsičesa.
Državni socializem je bil časovna muha. Zlomil se je, ker s svojo egalitarnostjo, administrativnim določanjem, kaj naj se proizvaja (planiranje), in z zapravljanjem akumulacije za podpiranje slabih ni vzdržal tekme s produktivnejšim kapitalizmom.
V vojni vsakdo uporablja tista sredstva, ki so mu na voljo. V drugi svetovni vojni smo imeli spopade tankovskih divizij s tankovskimi divizijami nasprotnika in letalskih eskadrilj z letalskimi eskadriljami sovražnika. Danes gre za spopad svetovnih razsežnosti, ki pa je drugačen od spopadov, ki smo jih vajeni.
Islamska država je samo eden od nosilcev tega spopada. Ampak Islamska država ni samo teritorij, Islamska država je tudi podtalna organizacija svetovnih razsežnosti, je religija in je predvsem ideologija. Kot rečeno, muslimanov je več kot belcev in seveda so med njimi tudi razlike. V vojni z Zahodom je udeležena manjšina, ki pa šteje več deset milijonov ljudi. Vsak posamezen bojevnik v tej vojni po njegovem prepričanju nima česa izgubiti, lahko pa si pridobi slavo in vstop v nebeško kraljestvo. Večjih vrednot od tega ne pozna.
Ker je vezivo Islamske države predvsem ideologija, vidimo, da nastopajo kot njihovi borci posamezniki, ki z njo sploh nimajo trdnih vezi. Tak posameznik, ki pa jih je na tisoče, se čuti vojaka Islamske države in če pobije nekaj zahodnjakov, ki jih prezira, je izpolnil svoj življenjski cilj.
Zahodnjaki teh ljudi sploh ne razumejo in domnevajo, da oni razmišljajo zahodnjaško racionalno. To v glavnem ne drži. Za njih so zahodnjaki grešni svet, ki ga vsaj prezirajo, če ne celo sovražijo. Naj nas ne zavedeta navidezna prijaznost in navidezna servilnost. To je samo zunanji videz.
Njim se zdi enakopravnost spolov nenaravna in nenormalna, homoseksualnost in lezbičnost ogabni in naša nepoštenost vsega obsojanja vredna. V tem boju ne gre samo za materialne dobrine, ampak predvsem za njihove vrednote. Zanje je največje ponižanje vsiljevanje naših zahodnjaških vrednot in njihov terorizem je v glavnem njihov boj zoper to vsiljevanje. Priznajmo si, tudi mi ne bi bili srečni, če bi nam kdo vsiljeval šeriatsko pravo in podobno. Zanje so njihove vrednote najboljše in jih ne prodajo za drobiž, kot bi to storil kdo od nas.
V Münchnu je bil en posameznik, na drugi strani pa 2300 policistov. Kaj če bi teroristi udarili na desetih krajih? Vsa preostala dežela bi ostala nezaščitena. Boj s terorizmom bo morda zahteval od nas največjo žrtev, občutek varnosti in morda celo varnost samo. Ne znam in ne upam napovedati, kaj se bo izcimilo iz te vojne svetov, bojim se, da nič dobrega ne za nas ne za islamske borce.
Janez Škulj, Velike Lašče
