Brazilija: Navdušenje nad olimpijado ugasnilo skupaj z blaginjo

Kriza je ustavila rast

Po koncu iger pa bo realno življenje razgalilo dobre in slabe plati te prireditve za mesto in državo. Izidi javnomnenjskih raziskav, ki jih je pred začetkom iger izvedla agencija Datafolha, kažejo, da si 63 odstotkov Brazilcev od olimpijade ne obeta koristi za državo. Veliko večje je bilo njihovo navdušenje leta 2007, ko so v času vladavine predsednika Luiza Inacia Lule da Silve zanje kandidirali, in še potem, ko jim je leta 2009 Mednarodni olimpijski komite podelil organizacijo OI 2016. Toda od tedaj so se mnoge stvari spremenile. Tisto so bili drugi časi za gospodarstvo južnoameriškega velikana. S programom vlade Delavske stranke (PT) pod taktirko Lule da Silve je med letoma 2003 in 2007 letna rast bruto družbenega proizvoda (BDP) poskočila s 1,2 odstotka na 6,1 odstotka, na koncu njegovega drugega mandata  leta 2010 pa je bila rast 5,5-odstotna. Takrat je njihova ekonomska in socialna politika doživljala korenite spremembe; okoli 30 milijonov ljudi se je izvleklo iz revščine, država je postala sedma svetovna gospodarska velesila in je stopila na vidno mesto na mednarodnem prizorišču. Naslednica Lule na predsedniškem položaju, Dilma Rousseff, je podedovala obetaven ekonomski in socialni scenarij, podprt tudi z novoodkritim svetovno pomembnim naftnim nahajališčem pod morsko gladino, tako imenovanim Presal Ria de Janeira.

Toda niti Lula da Silva niti Rousseffova takrat nista računala s svetovno gospodarsko krizo, ki je pozneje načela trg surovin (enega od stebrov brazilskega gospodarstva) in državo pahnila v ekonomsko-tehnično recesijo, kot ji pravijo, danes pa ji grozi s še večjo krizo. To ni imelo samo socialnih in političnih posledic, temveč je vplivalo tudi na organizacijo OI in z njo povezano gradnjo objektov. Leta 2014 je sijaj Brazilije, ki ga je pridobila v prvem desetletju tega stoletja, začel bledeti. Izvedba svetovnega nogometnega prvenstva je nekako še ujela za rep prejšnji gospodarski vzpon: tisto leto je bila rast BDP še pozivna (0,1-odstotna), leta 2015 pa že negativna (–3,8-odstotna). Za letos Mednarodni monetarni sklad napoveduje dodaten 3,5-odstotni padec BDP. Povečuje se tudi brezposelnost (z lanske 4,8-odstotne na letos predvideno 11-odstotno stopnjo), prav tako inflacija, ki je zdaj 9-odstotna. V primerjavi z dobrimi leti vlade Lule da Silve, ki je leto 2010 zaključila z 2,2-odstotnim proračunskim presežkom, bo letošnji primanjkljaj znašal vsaj 6 odstotkov. Vse to je pripomoglo k padcu bonitete države in njenemu večjemu zunanjemu dolgu, ki se približuje 75 odstotkom BDP.

Za gospodarske težave analitiki poleg zunanjih dejavnikov krivijo vlado predsednice Rousseffove, ker v drugem mandatu ni ohranila davčne in monetarne discipline in je uvedla varčevalne ukrepe, kar je spodbudilo tudi politično nezadovoljstvo z njenim vodenjem. V gospodarski in politični krizi, v kateri se je znašla Brazilija, tičijo tudi vzroki za marsikatero težavo pri pripravah in gradnji infrastrukture za OI, ki bodo potekale v glavni prestolnici Rio de Janeiro, v nasprotju s svetovnim nogometnim prvenstvom, ki je bilo v 12 različnih mestih po vsej Braziliji. Priprava svetovnega nogometnega prvenstva je stala 13,6 milijarde dolarjev in je za 312 odstotkov presegla predvideno vsoto 3,3 milijarde dolarjev. Stroški letošnjih iger pa bodo po ocenah Olimpijskega komiteja znašali 11 milijard dolarjev, vendar bo končni račun po napovedih višji, okoli 20 milijard dolarjev. Iz proračuna naj bi za prireditev prispevali 57 odstotkov, preostalih 43 odstotkov sredstev pa naj bi prišlo iz zasebnih investicij. Pri financiranju se je resno zapletlo, kar se je odrazilo v zamudah in slabo opravljenem delu pri gradnji 31 stanovanjskih stolpnic olimpijskega naselja in športnih objektov.

Izredne razmere zaradi finančnih težav

Guverner zvezne države Rio de Janeiro Francisco Dornelles je 17. junija celo razglasil izredne razmere, ker so ostali brez denarnih sredstev za dokončanje vseh infrastrukturnih objektov in za financiranje drugih obveznosti ter zaradi nastalega socialnega kaosa. Dosegel je, da jim je federalna vlada dodelila 830 milijonov dolarjev iz posebnih fondov zveznega proračuna, s katerimi je gostiteljem v zadnjem hipu uspelo zaključiti dela in zagotoviti logistiko, potrebno za izvedbo OI. To je v svetovnem merilu prvi primer razglasitve izrednih razmer zaradi finančnih težav. Vendar pomoč federalne vlade ni zadostovala, saj so zaradi stroškov organizacije OI mnoge uradne institucije v Riu de Janeiru ostale brez proračunskega denarja.

V Riu že nekaj mesecev vlada socialni kaos. Bolnišnice so bile zaradi pomanjkanja denarja prisiljene zapreti urgentne bloke in operacijske dvorane, zaprte so mnoge šole, ker učitelji stavkajo zaradi neizplačanih plač ali slabih pogojev za delo. Brez plač so ostali tudi zaposleni v drugih javnih zavodih in ustanovah, pokojnine zamujajo, mrtve pa so celo morali prepeljati v druga mesta, ker lokalni inštitut za sodno medicino ni imel denarja za čiščenje prostorov. V zadnjih tednih se vrstijo tudi stavke in protestni shodi uslužbencev v javnem prometu; potnike na letališčih so člani policijskih sindikatov pričakali s transparenti, na katerih je pisalo »Dobrodošli v peklu«. Pred desetimi dnevi je skupina policistov, gasilcev in učiteljev posejala plažo Copacabana s črnimi križi kot znak »smrti javnih institucij«. Na razmere opozarjajo tudi s parolami v angleščini, kot denimo: »Welcome to chaos! Money only for the Olympies. No money for public education.«

Analitiki nezadovoljstvo pripisujejo slabi vladi, upadu prodaje nafte in korupciji, za katero so pred kratkim obdolžili sedem gradbenih podjetij, ki so gradila 11 olimpijskih objektov. Rio de Janeiro, ki je za Sao Paulom druga najbogatejša zvezna država Brazilije, si je nabral za 19 milijard realov (okoli 5,6 milijarde dolarjev) proračunskega primanjkljaja in več deset milijard dolarjev dolga. Toda večina drugih zveznih držav je v še hujših finančnih težavah. Skupaj s politično zmešnjavo na federalni ravni glede ustavne obtožbe proti že suspendirani predsednici Rousseffovi nastaja pravi humus za nove konflikte in napetosti v Braziliji.

V vsem tem kaosu je v Rio prispelo 15.000 športnikov, pričakujejo pa še 700.000 turistov oziroma obiskovalcev olimpijskih iger.

Federalna politična scenografija

V situaciji politične negotovosti, ki je nastala z začasno odstavitvijo predsednice Dilme Rousseff in spominja na mehak državni udar, se je združilo več dejavnikov. O njeni usodi bo 1. septembra odločal senat.

Rousseffova je svoj drugi predsedniški mandat nastopila 1. januarja 2015, ko je v drugem krogu volitev oktobra 2014 s podporo 54,5 milijona glasov premagala socialdemokratskega (PSDB) protikandidata Aecia Nevesa. Dva tedna po volilnem porazu je Neves napovedal, da tega mandata Rousseffova ne bo izpeljala do konca. Še bolj jasen je bil v svoji izjavi njegov kolega, socialdemokratski senator Alysio Nunes, ki je dejal: »Z Dilmo ne bomo hitro zaključili; naredili bomo vse, da bo krvavela.« Za drugo največjo stranko v državi in za konservativno desno politično elito preprosto ni sprejemljivo, da je vlada že četrtič zapored v rokah Delavske stranke, pri čemer obstaja realna možnost, da bi bil leta 2018 ponovno izvoljen Lula da Silva.

Drugi dejavnik nastalih političnih razmer je, kot rečeno, odziv Rousseffove na prve znake gospodarske krize, ko se je odločila za uvedbo varčevalnega ekonomskega programa, kot ga je zagovarjal Neves, in pozabila na volilne obljube. Njena priljubljenost je zato strmo padla, saj jo je julija lani podpiralo le še sedem odstotkov volilcev.

Tretji dejavnik predstavlja novoizvoljeni parlament, ki je najbolj konservativen po ponovni uvedbi demokracije leta 1985. V njem prevladujejo predstavniki iz provojaške stranke in različnih protestantskih verskih sekt, v obeh domovih pa je najštevilnejše zastopana Brazilska stranka demokratičnega gibanja (PMDB), ki je bila do decembra lani članica vladne koalicije. Iz vrst PMDB prihajata tudi namestnik Rousseffove in sedanji začasni predsednik Michel Temer ter protestantski duhovnik Eduardo Cunha, ki je do nedavnega predsedoval spodnjemu domu. Tej stranki pripadajo tudi sedanji predsednik senata José Renan Calheiros in več ministrov ter visokih funkcionarjev v času vlade Dilme Rousseff, pa tudi funkcionarjev novega kabineta, ki ga je postavil Temer.

Četrti dejavnik je korupcijska afera, imenovana Operacija Lava Jato (hitro pranje). Izbruhnila je marca 2014, korupcijo pa so odkrili po naključju, s policijsko preiskavo neke menjalnice deviz, o kateri so sumili, da pere denar narkokartelov. Klopčič, v katerega je vpleteno državno podjetje Petrobras, naftni velikan, ki nese zlata jajca za brazilsko gospodarstvo, se odvija še danes. Gre za največji korupcijski škandal v zgodovini države. Preiskovalci so doslej ugotovili, da sta iz Petrobrasa in prek gradbenih podjetij odtekli najmanj dve milijardi dolarjev za podkupnine pri podeljevanju poslov na različnih licitacijah, vključno za gradnjo objektov za svetovno nogometno prvenstvo in olimpijado. Preiskava je razkrila vpletenost visokih funkcionarjev Petrobrasa, številnih politikov vseh barv, vladnih funkcionarjev in ministrov. Vsakemu obtožencu preiskovalni sodniki ponudijo možnost nižje zaporne kazni, če razkrije imena in podrobnosti o drugih osebah. Ta način po eni strani omogoča odkrivanje razsežnosti korupcijske mreže, po drugi strani pa tudi zlorabo za politične namene. Do danes je bilo obsojenih okoli sto oseb. Poudariti pa je treba, da med njimi ni predsednice Rousseffove, glede na to, da nekateri tuji in tudi domači mediji trdijo, da je bila ustavna obtožba proti njej vložena zaradi korupcije, kar ni res.

Obremenjeni s korupcijo

Največ vpletenih politikov in poslancev je iz vrst stranke PMDB, med njimi njen vodja in nekdanji predsednik brazilskega parlamenta Eduardo Cunha. Gre za temačnega politika, ki je znan po svojih brezkompromisnih izsiljevanjih na vseh ravneh. Obtožen je prejemanja podkupnin v višini več milijonov dolarjev, potem ko so preiskovalci lani na njegovem računu v švicarski banki odkrili okoli pet milijonov dolarjev. Ko je ugotovil, da sta dva ključna poslanca v komisiji za etiko iz vladne stranke PT, ki je glasovala za njegovo odstavitev in odvzem imunitete, je decembra lani uresničil že prej napovedano grožnjo: razdrl je zavezništvo z vladno stranko in sprejel predlog opozicije za vložitev ustavne obtožbe proti Rousseffovi z namenom, da jo razrešijo predsedniške funkcije. Obtožili so jo domnevne odgovornosti za kršitev normativov glede uporabe proračunskih sredstev in prirejanja poročila za leto 2014. Sledila je sestava posebne parlamentarne komisije, ki je zadevo obravnavala in sprejela predlog ustavne obtožbe. Na podlagi poročila komisije in pod Cunhovo taktirko so poslanci 16. aprila letos z več kot dvotretjinsko večino izglasovali, naj obtožbo obravnava zgornji dom, ki ima nalogo, da izpelje politični proces in na koncu odloči o njeni usodi. Senat je 12. maja z dvotretjinsko večino sprejel v obravnavo predlagano ustavno obtožbo in Rousseffovo takoj suspendiral z mesta predsednice države za največ 180 dni. Njen položaj je zasedel nepriljubljen politik Michel Temer, ki je s člani desnih opozicijskih strank oblikoval nov ministrski kabinet. Sestavljati ga je začel že pred glasovanjem v spodnjem domu, a so ga morali zaradi korupcije zapustiti že trije ministri.

Po podatkih nevladne organizacije Transparencia Brasil je sicer 53,7 odstotka od vseh 513 poslancev v parlamentu bodisi obtoženih bodisi obsojenih zaradi korupcije in drugih kriminalnih dejanj, vključno z umori in izsiljevanji. Tudi v senatu ni dosti drugače.

Vse skupaj je privedlo do močne in skrb vzbujajoče politične polarizacije brazilske družbe, predvsem zato, ker je postalo jasno, da gre za politično motiviran poskus odstaviti predsednico države, ki jo je izvolilo ljudstvo, oziroma za državni udar. Poročevalec senatne komisije, ki proučuje obtožbo, socialdemokratski senator Antonio Anastasia, je v ponedeljek priporočal, naj se glasuje za dokončno odstavitev predsednice, in zavrnil poročilo zveznega tožilca Ivana Marxa, ki trdi, da ni niti zakonske niti ustavne podlage za obtožbo proti Rousseffovi. Naslednji korak bo seja 81-članskega senata, ki ji mora predsedovati predsednik vrhovnega sodišča. Ker bodo do 21. avgusta potekale OI – in v skladu z izročilom starih Grkov, naj v času olimpiad velja premirje – je bil problem določitev datuma seje. Napovedana je za 29. avgust in bo predvidoma trajala do 2. septembra, ker je zamišljena kot politični proces. O dokončni odločitvi bo glasovalo 54 senatorjev. Za zdaj Rousseffovo podpira 22 senatorjev, torej šest premalo, da bi zbrala potrebno eno tretjino plus en glas za prekrižanje načrtov desne politične elite.