Radić pripravlja pohod v Slovenijo
Beograd, 6. avgusta. (Izv.) Današnja »Politika« objavlja daljši dopis svojega sotrudnika iz Baške, ki je imel priliko se dnevno razgovarjati z voditeljem HSS, s Stepanom Radićem. Sotrudnik sam naglaša, da mu je Stepan Radić toliko in tako govoril, da bi ne zadostovale tri številke »Politike« za objavo vseh razgovorov. Obenem pa je Radić sotrudnika prosil, da ne objavi nekaterih stvari. Gotovo so delikatne in mogoče tudi konfuzne. (…)
Radić o odnošajih do Slovencev. Zanimive izjave je podal Radić o stališču Slovencev napram sporazumu RR. Radič je dejal: »Kakšni so odnošaji? Nikaki, dokler je dr. Korošec zastopnik Slovencev! Ta je slabši, kakor Pribičević, mnogo slabši! Ako bi bile volitve normalne, on ne bi bil več zastopnik Slovencev. Jaz (Radič) vam garantiram, da postanemo pri prihodnjih volitvah mi (radičevci) zastopniki Slovenije. (…)
Pri bodočih volitvah preplavimo Slovenijo in razvnamemo slovenskega seljaka. Ko bo seljak razsvitljen, je dr. Korošec končal.« (…)
Slovenski narod, 7. avgusta 1925
Prekmurje in Hrvati
Zagrebški »Obzor« se zavzema za odcepitev Prekmurja od mariborske oblasti ter za njegovo pripojitev k varaždinski oblasti, češ da Prekmurci niso Slovenci, temveč »veja hrvatskega naroda«, ki govore starohrvatsko narečje (!), katero je najbližje jeziku prebivalstva v hrvatskem Medjimurju oziroma v hrvatskem Zagorju. Akcija Slovencev, ki so poslali zadnja leta v Prekmurje slovensko uradništvo in učiteljstvo, da bi Prekmurce poslovenili(!), je po trditvah »Obzora« izzvala odpor Prekmurcev (Madžarov!), ki nočejo postati Slovenci, ampak zahtevajo spojitev s Hrvatsko oziroma z Zagrebom. Ker pa je Zagreb predaleč, se je v Prekmurju sprožila posebna akcija (nova madžaronska stranka!), da bi se iz Prekmurja in Medjimurja formirala posebna podravska oblast s sedežem v Čakovcu in Varaždinu. »Obzor« navaja nadalje kot absurd administracije, da se posamezni spisi, ki prihajajo iz Beograda v srbo-hrvatskem jeziku, prevajajo pri mariborski oblasti na slovenski jezik (?), v Prekmurju pa zopet na hrvatski (?!), da morejo postati tamošnjemu prebivalstvu razumljivi. To je dokaz, da Prekmurje ni slovensko, ker živi tam element, ki mu je samo hrvatski jezik razumljiv. — Mi se z gospodo pri »Obzoru«, ki je v navedenem pokazala toliko nevednost, kolikor jo nima v Sloveniji niti zadnji šolar, ne bomo prerekali, ali so Prekmurci Slovenci ali Hrvati. Po teoriji o treh narodih imamo Slovenci polno pravico zahtevati zase hrvatsko Zagorje z Zagrebom vred, ker žive tamkaj čisti kajkavci. In če ne bodo zagrebški gospodje kmalu mirovali s svojimi bedastočami, zberemo posebno kranjsko vojsko ter okupiramo lepega dne njihov Zagreb z vsemi purgarji vred! No, interesantnejše je vprašanje, zakaj se je začela naenkrat zanimati zagrebška gospoda za Prekmurje, ko se doslej zanj niti zmenila ni in ko večina nje niti vedela ni, niti danes ne ve, kakšni ljudje tamkaj žive, kar najbolje dokazuje tudi pisanje »Obzora«. Ugotavljamo, da se je ta gospoda šele v osmem letu našega osvobojenja začela zanimati za Prekmurje in da tudi takrat, ko je živela s Prekmurjem skupaj pod krono sv. Štefana, ni pokazala niti najmanje srca za »Hrvate« v Prekmurju, dasi bi ji to bilo veliko lažje, kakor pa Slovencem v Avstriji.
Jutro, 7. avgusta 1926
Izjava
Ker je v zadnjem času nekaterim osebam iz sosedne Hrvatske, kakor tudi nekaterim domačinom prišlo na misel, da bi na nekak način dokazali, da smo mi, slovanski prebivalci med Muro in Rabo, pravzaprav Hrvati in ne Slovenci, izjavlja podpisano društvo zbrano 28. julija 1926. v M. Soboti brez kakršnihkoli sebičnih razlogov, sledeče:
1. Slovensko ljudstvo, ki biva med Muro in Rabo, je od nekdaj, kakor daleč sploh segajo o njem zgodovinski podatki, imenovalo svoj jezik slovenski in sebe za Slovence ali Slovene (kar je zgodovinsko starejši izraz kakor Srb [Sorb] ali Hrvat).
2. Slovansko ljudstvo v današnjem jugoslovanskem Prekmurju imenuje še danes svoj jezik slovenski in sebe za Slovence ali Slovene (Slóvin) in je vsakemu najpreprostejšemu človeku neprijetno, če ga imenuje kdo za Hrvata ali drugače. To ljudstvo čuti slovenski in imenuje sebe za Slovence, zato nikakor ne moremo spraviti v predal resnosti nekakšnih etnografskih dokazil s strani nekaterih oseb bratskega hrvatskega ljudstva, da je naše ljudstvo hrvatsko.
3. Poleg ljudstva čuti tudi vse domače idealno nacionalno dijaštvo slovenski in spontano obiskuje slovenske šole. Ravnotako čuti slovenski vsa mlajša inteligenca, kakor tudi večji del one starejše inteligence, ki je nacionalno jugoslovanski orientirana. (…)
Slovensko katoliško akademsko društvo »Zavednost« v Prekmurju, dne 28. julija 1926.
Slovenec, 8. avgusta 1926
