Država je ravnala neustavno, ko je samozaposlenim pri pridobivanju socialnih transferjev pripisala fiktivni dohodek, ki ga nikoli niso zaslužili, je ugotovilo ustavno sodišče na pobudo varuha človekovih pravic. Ko so namreč samozaposleni (denimo v kulturi in novinarji) in samostojni podjetniki po spremembah zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev iz leta 2014 skušali pridobiti socialno pomoč, otroške dodatke in podobno, so centri za socialno delo vsem tistim, ki v preteklem letu niso zaslužili 75 odstotkov bruto minimalne plače, razliko do tega zneska avtomatično pripisali.
Tako določena višina dohodka je vplivala na odločitev o socialnih transferjih: prosilec je bodisi prekoračil mejo za denarno socialno pomoč, pridobil je manjšo subvencijo za kosila za otroke v vrtcih, manjši je lahko bil otroški dodatek, položnica za vrtec pa večja, kot bi bila, če bi se mu upoštevalo realno stanje.
Država misli, da samozaposleni goljufajo
V pogovorih z državo so pri varuhu opazili, da misli, da samostojni podjetniki goljufajo in prikrivajo svoje dohodke. Varuh na to odgovarja, da bi se zlorabe morale preprečevati z mehanizmi nadzora in kaznovanja, ne pa z omejevanjem dostopa do pravic.
Ustavno sodišče je ministrstvu naložilo, da ustrezno spremenjeno zakonodajo pripravi v pol leta, državnemu zboru pa, da jo sprejme v enem letu. Konec julija je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vsem centrom za socialno delo že poslalo navodila, kako v takih primerih postopati – po novem morajo ugotavljati realne dohodke samozaposlenih. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer vse posameznike, ki bi doživeli kršitev zakona, poziva, da jih sporočijo njihovemu uradu.
Zmaga za prekarne delavce
Ključno vlogo sta v tej zgodbi odigrala društvo Asociacija, ki zastopa nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, in Novičnik za samozaposlene, ki sta varuhinjo seznanila z nepravično obravnavo najšibkejših. Predsednica Asociacije Jadranka Plut meni, da je odločba ustavnega sodišča velika zmaga za vse prekarne delavce, ki so že vrsto let podvrženi espeizaciji in negotovim pogojem na trgu dela. »Ustavno sodišče se je postavilo na stran tistih, ki nasprotujejo kriminalizaciji revščine in prekarnosti, saj zakon preprosto domneva, da tisti, ki zaslužijo manj od minimalne plače, zagotovo skrivajo svoje prihodke od dela na črno.«
»Država preprosto ne verjame, da samozaposleni ne more zaslužiti več kot 7116 evrov na letni ravni. Mogoče to v nekaterih poklicih je tako, vsekakor pa ni v kulturi, kjer so nizki prihodki žalostna realnost, še posebej v umetnosti, kjer ni rednih zaposlitev in ni rednih honorarnih prihodkov. Zato je pobuda logično zrasla prav v kulturniških vodah, posledice pa bodo veljale tudi za vse druge samozaposlene,« pravi umetnica in urednica Novičnika Marija Mojca Pungerčar.
Na Asociaciji sicer težko ocenijo, koliko posameznikov je bilo dejansko žrtev neustavnega člena, saj ljudje socialno ogroženost večinoma skrivajo. V pomoč so podatki iz preteklih analiz, ki kažejo, da polovica od okvirno 2500 samozaposlenih v kulturi ne zasluži minimalne plače, 30 odstotkov pa jih živi pod pragom revščine. Ti podatki veljajo le za tiste, ki so s tem statusom vpisani v razvid ministrstva za kulturo.
