Še preden smo se tudi v Sloveniji lotili iskanja pokemonov, so se v slovenski strokovni javnosti že dlje časa ubadali z vprašanjem, ali oziroma kdaj postane igranje računalniških iger zasvojenost. »Ob tem ne kaže spregledati, da ima lahko pretirano igranje računalniških iger za zdravje mladostnikov ne le psihične, marveč tudi fizične posledice, ki so povezane zlasti s premalo gibanja,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer ugotavljajo, da pri nas mladi igrajo računalniške igre v povprečju slabi dve uri na dan, ob koncih tedna pa skoraj poltretjo uro. Kar 2,5 odstotka pa jih že ustreza tudi diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami.
»V raziskavi o računalniških igrah, ki smo jo na NIJZ lani izvedli v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora, se nismo osredotočili na vrste iger med mladimi, temveč na intenzivnost njihovega igranja in potencialno zasvojenost,« je poudarila vodja raziskave dr. Mirna Macur. Dodala je, da je raziskavo o nekemičnih ali vedenjskih zasvojenostih mladih v Sloveniji v sklopu projekta Za zdravje mladih, v katero so zajeli 1071 slovenskih osnovnošolcev, podprl Norveški finančni mehanizem. Vključili pa so učence osmih razredov iz vseh slovenskih regij, približno polovico fantov in deklet v povprečni starosti 13 let in pol.
Sedem ur na dan...
»Raziskava je pokazala, da je dobrih 82 odstotkov anketirancev v zadnjih 12 mesecih igralo računalniške igre prek različnih naprav (računalnika ali notesnika, mobilnega telefona ali tablice ali s pomočjo igralne konzole) tako prek spleta kot tudi brez internetne povezave,« je izsledke predstavila dr. Mirna Macur. Podatki so pokazali tudi, je nadaljevala, da začnejo mladi igrati računalniške igre že v povprečni starosti dobrih sedem let. Med delavniki osnovnošolci tej aktivnosti namenijo povprečno 1,7 ure na dan, ob koncih tedna pa skoraj 2 uri in pol ur na dan.
Podobne podatke izpričuje tudi mednarodna raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog v šolskem obdobju (HBSC), ki je pred dvema letoma zajela učence, stare 11, 13 in 15 let. Z njo so na NIJZ ugotovili, da je takrat pri nas igralo med tednom računalniške igrice približno 78 odstotkov otrok, med vikendi pa kar 83 odstotkov otrok v tej starosti. Med njimi je bilo več fantov kot deklet in največ 15-letnikov. »Še zlasti skrb zbujajoč je podatek, da približno trije odstotki 13-letnikov in štirje odstotki 15-letnikov igrice igrajo sedem ur na dan ali celo več,« je poudarila nacionalna koordinatorica raziskave HBSC dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.
Zelo zaskrbljujoč pa je tudi podatek lanske raziskave, ki kaže, da ustreza diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami že 2,5 odstotka osnovnošolcev. Pretirano igranje računalniških iger je bolj značilno za fante kot za dekleta, nekateri posamezniki pa jih začnejo igrati že pri povprečni starosti 5,5 leta. Ti jih med delovnimi dnevi igrajo 5,4 ure na dan, ob sobotah in nedeljah pa v povprečju skoraj sedem ur na dan.
Kot tempirana bomba
»Raziskava razgalja tudi povezavo med slabim učnim uspehom in pretiranim igranjem računalniških iger, kar vodi v motnje pomanjkanja pozornosti,« opozarja Macurjeva in dodaja, da so v raziskavi primerjali samonadzor osmošolcev, ki ustrezajo diagnozi zasvojenih z računalniškimi igrami, s preostalimi osmošolci. Iz primerjave so razbrali, »da se strastni igralci računalniških iger med slovenskimi osmošolci statistično značilno razlikujejo od svojih sošolcev«. Kot je povzela dr. Macurjeva, se v večji meri vključujejo v razburljive dogodke, tudi če imajo naslednji dan izpit. So tudi bolj nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih in bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi. O sebi pravijo, da se počutijo kot tempirana bomba. Predvsem pa hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo.
Za zasvojene mladostnike je značilno tudi, da lahko kar prenehajo obiskovati šolo oziroma ne nadaljujejo šolanja, v osnovni šoli pa pogosto ne delajo domačih nalog. Prvi znaki zasvojenosti, na katere morajo biti pozorni starši, pa so konflikti, opozarja Macurjeva. Dodaja, da mladi, ki se pretirano posvečajo računalniškim igram, prihajajo vse pogosteje v spore s starši in vrstniki, hkrati pa opuščajo tudi dejavnosti, ki so jim bile prej v veselje.
Poleg slabšega samonadzora ima pretirano igranje računalniških iger tudi druge posledice, še posebej na duševno zdravje mladostnikov, ki se v zadnjih letih slabša. Zato je zelo pomembno, da bi ozaveščanju staršev, učiteljev in mladostnikov ter krepitvi duševnega zdravja v prihodnje namenili več pozornosti, opozarjajo na NIJZ. Dodajajo, da je ameriško psihiatrično združenje pretirano igranje računalniških iger že vključilo v zadnjo različico kataloga duševnih motenj kot pogojno motnjo, ki ima negativne učinke tako na duševno kot fizično zdravje manjšega števila posameznikov in je zato potrebna nadaljnjih raziskav.