Nesreče na avtocestah lahko na vrhuncu turistične sezone (pa tudi sicer) povzročajo zastoje, dolge več deset kilometrov. Do takega zastoja je prišlo tudi v ponedeljek na primorski avtocesti v smeri proti Kopru. V 20-kilometrski koloni je na tisoče voznikov in potnikov tri ure čakalo, da se je promet le začel sproščati. Med negodovanjem se pojavljajo različne ideje, kaj vse bi bilo mogoče spremeniti, da bi se po nesrečah promet hitreje sprostil. Nekatere so bolj, druge manj realne, dejstvo pa ostaja, da gre na avtocestah za obremenjen promet, ki je v obe smeri med seboj fizično ločen.
Prenevarno za ročno urejanje prometa
Ena izmed prometnih posebnosti ob nesrečah je tudi radovednost voznikov, ki imajo to »srečo«, da so v času prometne nesreče, pa tudi po njej, na nasprotni strani avtoceste. Pogled na prometno nesrečo je za voznike tako mikaven, da jih veliko upočasni vožnjo in si vzame nekaj trenutkov za ogled razdejanja in tuje nesreče na nasprotnem pasu. Zato v primeru prometnih nesreč na avtocesti do zastojev ali vsaj gneče rado pride tudi na nasprotni strani avtoceste. Prometni policisti o reševanju te problematike pravijo, da so visoke hitrosti in več pasov na avtocesti prenevarne razmere za urejanje prometa s policisti na terenu, so pa z Darsom dogovorjeni o rešitvi za takšne situacije: »Dars bo s tehnično rešitvijo – zaveso – v prihodnosti poskrbel, da bi bilo nepotrebnih upočasnjevanj radovednežev čim manj.«
Nakup treh garnitur 102 metra dolgih in dva metra visokih zastorov so nam v Darsu potrdili in pojasnili, da je pred njihovo uporabo treba opredeliti še navodila, kdaj in v katerih primerih jih bodo postavljali. Zavese so testirane za hitrost vetra do 40 kilometrov na uro, pri njihovi postavitvi pa bo treba upoštevati tudi, da ne smejo ovirati reševanja ljudi in premoženja ter motiti preiskave. »Prepričani smo, da lahko zastori pomagajo omiliti težavo 'radovednih zijal', ne bodo pa je povsem odpravili,« računajo v Darsu.
Preusmeritev na nasprotni vozni pas le redko smiselna
Sicer pa že ogled prometne nesreče terja svoj čas. Kadar gre za prometno nesrečo s telesnimi poškodbami ali celo smrtnim izidom, se preiskuje sum kaznivega dejanja, zato mora biti preiskava še dodatno natančna in v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Da bi policisti le malce poslikali kraj nesreče, nato pa razbitine pregledovali v garaži, ne gre, ogled kraja nesreče pa je enkratno in neponovljivo preiskovalno opravilo. Kar se spregleda na kraju nesreče, je v veliki meri izgubljeno. »Pri tem ogled delimo na tako imenovani hevristični vidik, ki zajema iskanje in odkrivanje sledi, materialnih dokazov, preučevanje kraja dejanja, miselno rekonstrukcijo in modeliranje, ter dokazni oziroma pravni vidik, kar pomeni, da je vse odkrite informacije treba zapisati, zavarovati in jih posredovati drugim udeležencem kazenskega postopka. Preiskovanje je mogoče končati šele tedaj, ko so znani vsi odgovori na vsa temeljna vprašanja,« pravijo v generalni policijski upravi.
Kadar policisti in delavci Darsa zaradi hujše prometne nesreče zaprejo avtocesto v eno smer, se večkrat pojavi negodovanje, zakaj se na nasprotni strani avtocesti promet ne zoži in nato vsaj en pas iz zastoja preusmeri na drugo stran avtoceste. Tovrstne rešitve so ponekod mogoče in tudi predvidene, pravijo na policiji, a hkrati pojasnjujejo, zakaj so v praksi redko izvedljive: »Preusmeritev prometa mora izpolnjevati vse varnostne zahteve, kar pomeni postavitev ustrezne signalizacije, fizično ločitev prometnih pasov in drugo, kar je smotrno le, če bo preusmeritev trajala daljše časovno obdobje (kot je to denimo praksa v primeru vzdrževalnih del, op. p.). Ob predvideni krajši časovni zapori takšna preusmeritev ni smiselna, saj bi že sama postavitev zahtevala preveč časa.« V takšnih primerih pride prej v poštev obračanje vozil, seveda organizirano in vodeno, in vožnja do prvega izvoza.
Obvoza na regionalni cesti ni mogoče prepovedati
V ponedeljek je nekatere voznike zmotilo, da je prometnoinformacijski center zaradi gneče odsvetoval tudi uporabo regionalne ceste med Vrhniko in Postojno. V generalni policijski upravi pojasnjujejo, da se obvoza po vzporednih alternativnih poteh ne omejuje oziroma zapira. Tam včasih omejijo le vožnjo večjim tovornim vozilom, sicer pa se lahko vsak voznik odloči, da preizkusi svojo srečo na alternativnih poteh.
»Obvoza nikoli ne prepovedujemo, res pa je, da običajno opozorimo, da obvoza ni za tovorna vozila, ker če prometa ne preusmerja policija, zanje veljajo znaki na regionalnih cestah, kjer je prepoved za tovorna vozila nad 7,5 tone. Ali pa opozarjamo, da cesta ni primerna denimo za prikolice in avtodome, kot na primer obvoz čez Rakitno. Se pa zgodi, da ko prejmemo več klicev o zastojih tudi na vzporednih cestah ali zastoje pokažejo gostota in števci prometa, obvoz odsvetujemo tistim, ki zanj vprašajo. V ponedeljek smo pot proti Primorski seveda na splošno odsvetovali vsem, saj je bila kolona dolga več kot 20 kilometrov,« pojasnjujejo v prometnoinformacijskem centru.
V Darsu dodajajo, da so že pred leti na pristojne naslovili prošnjo za spremembo predpisov, po katerih bi lahko obvoze po regionalnih cestah uporabljali le vozniki osebnih vozil, tovornjaki pa bi morali zaradi večje pretočnosti na vzporednih cestah počakati na avtocesti. Njihove želje ostajajo neuslišane, pravijo v Darsu, sami pa nimajo pooblastil, da bi odrejali tovrstna pravila.
