Konec julija so v Triglavskem narodnem parku, na območju Vogla, našli truplo mlajšega medveda. Preiskava Inštituta za patologijo, divjad, ribe in čebele pri ljubljanski veterinarski fakulteti je potrdila sumničenja, da je kosmatinec podlegel udarcem starejšega in večjega kolega. Takšen dogodek je prava redkost in so ga v Triglavskem narodnem parku zabeležili prvič.

Mar to pomeni, da je medvedov na tem območju preveč in so zato nevarni za obiskovalce, če se že med seboj pretepajo? Vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije Marko Jonozovič pravi, da ni razloga za preplah.

»V dveh primerih se starejši medvedi lotijo mlajših. V tujini je zelo pogost tako imenovani infanticizem, ko odrasel samec pobije medvedkine mladiče zato, da bi se začela medvedka takoj pariti in ne bi čakala na siceršnji dvoletni ciklus. Medved, ki je poginil na Voglu, je bil star od dve do štiri leta in je najverjetneje zašel na teritorij starejšega in močnejšega medveda, ki mu ni dal možnosti za preživetje. Je pa to zelo redek pojav, prava eksotika, sploh na območjih, kjer medvedov ni veliko. Po logiki bi se kaj takega moralo prej pripetiti na Kočevskem,« je pojasnil Jonozovič.

V parku od pet do deset medvedov

Po podatkih javnega zavoda Triglavski narodni park se na območju narodnega parka zadržuje od pet do deset medvedov. Nekateri na tem območju prebivajo stalno, nekateri pa ga obiščejo občasno oziroma ga zgolj prečkajo. Ker lahko medved dnevno prehodi tudi do nekaj deset kilometrov, v javnem zavodu prebivalce in obiskovalce narodnega parka opozarjajo na povečane možnosti srečanja s to veliko zverjo. Predvsem naj prilagodijo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z njo.

»Obiskovalci naj se držijo označenih poti, v okolici domov pa naj ne bo dostopnih organskih virov hrane za medvede, kot so smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti. Ti namreč navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom. Skrbnike psov pa pozivamo, naj zunaj naselij dosledno spoštujejo predpisano prepoved puščanja psov s povodca,« je povedala Tina Markun iz javnega zavoda.

Ob srečanju ohranimo mirno kri

In kako ravnamo, če se slučajno srečamo z medvedom iz oči v oči? »Ob bližnjem srečanju z medvedom moramo ohraniti mirno kri in se počasi umikati v smeri, od koder smo prišli. Če stečemo, se lahko medved prestraši in jo mahne za nami. Dohiti pa nas lahko v nekaj skokih,« je opozoril Rok Černe iz zavoda za gozdove, ki svetuje, da v gozdu, na območju medveda, vselej opozarjamo nase s požvižgavanjem ali lahnim udarjanjem s palico po grmičevju.

Po ocenah strokovnjakov živi v slovenskih gozdovih med 450 in 500 medvedov, točne številke pa bodo znane čez nekaj mesecev, ko bodo znani izsledki monitoringa, ki se s pomočjo genetike izvaja v okviru evropskega projekta Life DinAlp Bear.