Do tedna mobilnosti oziroma do sredine septembra naj bi ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo označilo 109 kilometrov dolgo kolesarsko povezavo od Rateč do Ljubljane. S tem se bo Slovenija navezala na kolesarsko povezavo med Salzburgom in Gradežem.
Pobudnika označitve sta navdušena kolesarja in kolesarska popotnika Jože Taler in Milena Černologar Radež, sicer zaposlena na ministrstvu za infrastrukturo. S projektom sovpada tudi pred kratkim sprejeti pravilnik o prometni signalizaciji, na podlagi katerega je možna postavitev prometne signalizacije za označitev smeri kolesarskih povezav in prometnih ciljev s kažipoti in kažipotnimi tablami v enotni rdeči barvi. Na ministrstvu pravijo, da so kažipoti zdaj popolnoma primerljivi s kolesarskimi oznakami v tujini, z novo kolesarsko povezavo pa se jih bo prvič uporabilo tudi v praksi.
Kolesarili bodo med znamenitostmi
Predviden odsek kolesarske povezave od Karavank do Ljubljane – trenutno se pripravlja elaborat za označitev – poteka po obstoječih državnih in občinskih kolesarskih poteh, predvsem po cestah, ki so z vidika prometne varnosti in prometnih obremenitev za kolesarski promet primernejše. Kolesarji se bodo peljali skozi enajst občin, in sicer v središča krajev in mest ob poti, mimo naravnih in kulturnih znamenitosti: kolesarili bodo na primer skozi središče Kranjske Gore, staro središče Jesenic, na Bled do jezera, skozi Radovljico, romarsko središče Brezje, staro središče Kranja, Smlednik, mimo golf igrišča pod Šmarno goro, čez viseči most v Vikrčah s koncem na ljubljanskem Tromostovju.
Na ministrstvu za infrastrukturo, kjer bodo za označitev kolesarske povezave med Ratečami in Ljubljano odšteli 40.000 evrov, sočasno vodijo aktivnosti tudi za vzpostavitve nadaljevanja kolesarske povezave od Ljubljane do mejnega prehoda Brežice. V prihodnjem letu pa naj bi na enak način kolesarske povezave z označbami opremili še do Maribora oziroma avstrijske in madžarske meje ter do Kopra oziroma meje s Hrvaško in Italijo.
Le pet odstotkov cest ima kolesarske steze
Projekt ministrstva so pozdravili tudi v Slovenski kolesarski mreži, čeprav se njen predsednik Bojan Žižek boji, da se bo s tem zavedlo javnost, da imamo pri nas zgledno urejene kolesarske površine, kar po njegovih besedah nikakor ne drži. »Samo z označitvijo ne bomo prispevali k boljšim kolesarskim povezavam. Tudi turistični izkupiček ne bo takšen, kot če bi se zraven označevanja začeli izvajati tudi infrastrukturni projekti. Pri tem pa je glavni problem pomanjkanje strateškega načrtovanja. Jasen mora biti namreč proces, po katerem bo ministrstvo načrtovalo kolesarsko infrastrukturo v prihodnje. Niti viri financiranja niso jasni, da ne govorim o dinamiki. Glede na dosedanje izkušnje smo pesimistični,« je povedal Žižek.
V strategiji razvoja državnega kolesarskega omrežja, ki jo je takratna direkcija za ceste novelirala leta 2005, piše, da naj bi v 25 letih zgradili 2700 kilometrov daljinskih, glavnih, regionalnih in lokalnih kolesarskih poti. In koliko jim imamo sedaj? Od dobrih 6000 kilometrov državnih cest jih je le 295 kilometrov opremljenih s kolesarskimi površinami, kar predstavlja borih pet odstotkov dolžine glavnih in regionalnih cest. Po drugi strani imajo kolesarsko razvitejše države v Evropi v povprečju vsaj 25 odstotkov državnih cest opremljenih s kolesarsko infrastrukturo.
»Kolesarskih povezav definitivno nimamo dovolj. Največja težava pa je, da nimamo povezanega kolesarskega omrežja. Imamo namreč državne in občinske povezave, pri čemer leva roka ne ve, kaj počne desna. Država sploh nima evidence, kakšne so povezave na lokalni ravni,« je še opozoril predsednik Slovenske kolesarske mreže.
Kolesarska povezava Rateče–Ljubljana
ministrstvo za infrastrukturo
PODATKI
Kranjska Gora
Rateče
A2
Mojstrana
Jesenice
Žirovnica
Bled
Triglav
Radovljica
Naklo
Kranj
A2
Medvode
Ljubljana
ODSEK KOLESARSKE POVEZAVE D2
