V začetku tedna je japonska vlada napovedala nov fiskalni stimulativni paket v višini 28.100 milijard jenov (okoli 247 milijard evrov) z namenom, da okrepi gospodarsko aktivnost. Tokrat se je vlada odločila, da imata močna gospodarska rast in inflacija v višini 2 odstotka prednost pred ureditvijo javnih financ (javni dolg znaša več kot dvakratnik BDP), saj so v začetku junija napovedali zamik ponovnega dviga prometnega davka iz leta 2017 na oktober 2019 (pričakovan dvig z 8 na 10 odstotkov).
Vendar pa je objava napovedanega stimulativnega paketa pustila številne ekonomiste hladne. Večina jih je namreč mnenja, da je v resnici novega denarja v programu manj od potrebnega. Velika večina obljubljene pomoči je v obliki posojil, do katerih bi vseeno prišlo. Novega denarja (direktna potrošnja japonske države) naj bi bilo tako samo 7500 milijard jenov (okoli 66 milijard evrov), kar je manj kot v programu iz leta 2012. Ali bo nov program dovolj za ponovno oživitev gospodarske rasti, je težko napovedati. Vsekakor bo veliko odvisno od samega izvajanja programa in pomoči japonske centralne banke (nadaljnje izvajanje ekspanzivne monetarne politike). Večje naložbe v infrastrukturne projekte, kot npr. razvoj nove hitre proge med Tokiom in Osako, bodo imele majhen vpliv na trenutno potrošnjo. Večje pozitivne vplive na potrošnjo in posledično na inflacijo in gospodarsko rast bi imeli višji izdatki za upokojence in izdatki tistih z najnižjimi dohodki.
