Ameriška vlada, na primer, pomen nitkanja izpostavlja že od leta 1979, do letos pa je bilo to tudi del napotkov, ki jih v obliki prehrambnega priročnika tam izdajo vsakih pet let. Ker morajo biti napotki osnovani na znanstvenih dokazih, je tiskovna agencija AP od vladnih služb lani zahtevala dokaze o učinkovitosti nitkanja. V letošnjem priročniku tega napotka ni več.
Pri AP so nato preučili raziskave, opravljene v zadnjem desetletju, v katerih so raziskovalci primerjali učinkovanje ščetkanja brez uporabe zobne nitke in v kombinaciji z njo. In sklepi? Ugotovili so, da je učinek nitkanja zelo majhen. Čeprav so v eni od raziskav denimo sklenili, da vseeno nekoliko pripomore k preprečevanju vnetja dlesni, naj bi bila korist tako zanemarljiva, da sami učinka nitkanja na svoje zobovje ne moremo opaziti.
Neuspešno upravičevanje učinkovitosti s kratkotrajnimi raziskavami
Mantro o pomembnosti nitkanja sta vodilni ameriški organizaciji, Ameriška dentalna zveza (American Dental Association) in Periodontološka akademija (Academy of Periodontology), upravičevali z izsledki raziskav, ki pa so trajale premalo časa, da bi lahko sklepali o povezavi nitkanja in pozitivnih učinkov. Predsednik akademije Wayne Aldredge se teh pomanjkljivosti raziskav zaveda, a meni, da bi se nekateri pozitivni učinki nitkanja pokazali, če bi paciente opazovali od 10 do 20 let, saj je bolezen dlesni »počasna« in je za njen razvoj potrebnega veliko časa.
Tudi nekateri drugi vodilni zobozdravniki se, kljub temu da so dokazi o pozitivnih učinkih nitkanja izjemno šibki, priznanju o neučinkovitosti nitkanja izogibajo. Matthew J. Messina, zobozdravnik in predstavnik za stike z javnostjo Ameriške dentalne zveze, se denimo zaveda, da so dokazi šibki, a je krivdo za to preprosto prevalil na sodelujoče v raziskavah, ki naj si zob ne bi nitkali pravilno.
Tudi pri nas zobozdravniki redno nitkanje zob še vedno priporočajo, češ da učinkovito odstranjuje zobne obloge. Na spletne strani nekateri vključujejo trditve, da gre za »pripomoček, brez katerega danes ne gre več«. Omenjajo sicer tudi alternative, kot je medzobna ščetka, pri uporabi zobne nitke pa opozarjajo na pravilno tehniko. Pri tej naj nitka ne bi bila preveč napeta, pomembno pa naj bi bilo predvsem, da z njo ne drgnemo med dvema zoboma, ampak z nitko objamemo le en zob.
Raziskave financirajo podjetja z željo po čim večjem dobičku
Pri vsem skupaj imajo pomembno vlogo tudi podjetja, ki zobne nitke izdelujejo in prodajajo, dokazi o njihovi neuporabnosti bi jih namreč spravili ob tisto, kar je zanje najpomembnejše – dobiček. Z desetletja trajajočim ponavljanjem napotka je namreč za potrošnike drobna zobna nitka postala nepogrešljiva. Prihodnje leto naj bi posel nitkanja na svetovnem trgu dosegel vrednost dveh milijard ameriških dolarjev, ugotavljajo na spletni strani MarketSizeInfo.
Prav podjetja, katerih primarni cilj je dobiček in ne skrb za naše zobovje, so tista, ki financirajo večino raziskav o učinkovanju zobnih nitk. Kljub temu pa je celo zanje zbiranje trdnih dokazov v prid nitkanju trd oreh.
Čeprav učinkovitost nitkanja visi na nitki, zobozdravnik z ameriškega inštituta za zdravje Tim Iafolla meni, da to še ne pomeni, da ga je treba opustiti. Nima namreč veliko negativnih učinkov, vemo pa, da vsaj majhna možnost za pozitivne učinke vseeno obstaja.
