»Trasa mi je pisana na kožo. Upam, da ne bo tako vroče, kot je napovedano,« je kratka napoved Simona Špilaka, ki bo v soboto vodil slovensko kolesarsko četverico na cestni dirki, najbolj prestižni uvodni preizkušnji olimpijskih iger v Riu de Janeiru. Tihi, skromni in vedno na obrobje dogajanja umaknjeni 30-letni Prekmurec bo na izrazito hriboviti preizkušnji prvi adut reprezentance Gorazda Štanglja. Ob Janu Polancu in Mateju Mohoriču pa bodo oči še bolj uprte v Primoža Rogliča in uro kolesarske resnice v vožnji na čas, ki bo štiri dni kasneje. »Če se nam v soboto ne bo izšlo, bo pa Primož privozil kolajno,« je v žaru vznemirjenja začetka iger pribil najmlajši Matej Mohorič.

Rogla priprave osredotočil na Rio

Dirka cestnih kolesarjev bo ena prvih preizkušenj olimpijskih iger v Riu. Dirka se začne in konča na Copacabani in je razdeljena na dva dela, na daljše in začetne lažje kroge, kjer bo 10. avgusta tudi vožnja na čas (54 km). Cestne kolesarke s Polono Batagelj, ki jo vodi Gorazd Penko, se bodo pomerile le dan kasneje, v nedeljo (141 km). Cestna preizkušnja kolesarjev bo dolga 237 kilometrov, s 144 kolesarji iz 60 držav, krog kandidatov za kolajne pa je dolg okoli 40 imen, med njimi kopica svetovnih kolesarskih zvezdnikov z največjih etapnih dirk (Nibali, Froome, Valverde, Kwiatkowski, Rui Costa, Kruijswijk...). Trasa je namreč najbolj hribovita v zadnjem obdobju reprezentančnih preizkušenj. V treh zaključnih krogih (25 km) bo devet kilometrov dolg vzpon z zelo strmimi odseki (13 odstotkov) na Vista Chinesa.

Slovenska olimpijska peterica je že na obrobju Ria. V približno sto kilometrov oddaljenem Teresopolisu se bo aklimatizirala za olimpijski nastop. Lokacija je izbrana zaradi logistike, ki omogoča normalen trening. Največ izkušenj ima Simon Špilak, edini tudi z olimpijade v Pekingu. »Če bi Simon Špilak vozil Tour, bi bila to po moje še boljša priprava, a tako je,« pripomni selektor Gorazd Štangelj. Špilak je kolesar, ki je za mnoge uganka. Kot selektor sam pove, bo odločala njegova motivacija in dober dan. Špilak se je v reprezentanco sicer vrnil po šestih letih. Prekmurec upa na brazilsko zimo, saj vročine ne prenaša. To je med vrsticami omenil tudi v uvodnem stavku. Jan Polanc je bil edini na francoskem Touru, od koder bodo prišli prvi favoriti, ki so se izkazali tudi v soboto na klasiki v San Sebastianu (Mollema, Rodriguez, Van Avermaet). V zadnjem tednu je Kranjčan vse etape končal med petdeseterico. »Jan je bil v tretjem tednu Toura odličen in to je vedno dober znak,« Štangelj razmišlja o drugem možu posadke, medtem ko od Primoža Rogliča največ pričakuje v vožnji na čas. Mateju Mohoriču je že vnaprej namenjena vloga pomočnika.

»Primož lahko kronometer odpelje zares dobro,« Štangelj kar malo skromno opozarja o dolgi uri kolesarske resnice, ki bo glede na letošnje dosežke Rogliča tudi lov na kolajno. A ta preizkušnja še ni v prvem planu. Tudi znotraj olimpijske reprezentance jih je nekaj, ki pravijo, da bo zelo, zelo blizu. Kolajni. Rogla je priprave osredotočil na Rio. Kot Špilak je opravil priprave v višinskih razmerah v Planici, testiral aerodinamični položaj na kolesu tudi v vetrovniku podjetnika Akrapoviča in bil kar razočaran po tretjem mestu na kronometru dirke Po Poljski (18. julij), za britanskim prvakom Dowsettom in španskim podprvakom Costroviejo.

Štangelj se zaveda, da nima kolesarjev, ki bi izstopali kot favoriti iz prve vrste. »Prva vrsta je rezervirana za druge. Mi imamo kolesarje, ki bodo zapeljali ob bok ali v zavetrje velikih. Ključen bo dober dan, prava kombinacija in biti pravi čas na pravem mestu. Predvsem pa predvideti trenutek, kdaj ga bodo pohodili največji kalibri Rodriguez, Nibali, Mollema. Ker na prste ene roke lahko preštejemo tiste, ki bodo lahko omenjenim sledili, je ključno, da jih v nameri prehitimo.«

Slovenija v skupini z Nizozemsko, Nemčijo in Francijo

Glede olimpijske preizkušnje bo odločalo veliko dejavnikov. Posebnost vodenja slovenske reprezentance je tudi dejstvo, da je Gorazd Štangelj med redkimi, ki sicer med letom opravlja vlogo športnega direktorja tudi v kateri od velikih profesionalnih ekip. Štangelj to dela v Astani, ki bo imela v Riu kar enajst kolesarjev. »Verjetno nas bo malo takih, ki med letom sedimo v spremljevalnih avtomobilih največjih dirk. Večina selektorjev ima profesionalni status,« utemelji razloge. Da bi imela slovenska reprezentanca kakšno prednost, Štangelj zavrača. »Vsi zagotovo vseskozi sledijo dogajanju na dirkah med letom, ki niso pod okriljem reprezentanc, po televiziji in tudi na dirkah. Kakor koli, ne verjamem, da imam zaradi tega kakšno prednost.«

Značilnost olimpijskega nastopa je tudi vodenje kolesarjev prek radijskih zvez. Mednarodna kolesarka zveza UCI je po dolgi, burni debati in spremembah za leto 2016 sprejela odločitev, da bodo vodje reprezentanc povezani s kolesarji tudi na OI. Tako kot je to sezono na vseh mednarodnih dirkah prve kategorije (npr. Po Sloveniji) in višje. »Z nasveti s strani in avtomobila je vedno tako; lahko govorimo v slušalko najboljše predloge, nasvete in naloge, če je to neizvedljivo, je brez pomena. Vedno je treba upoštevati noge in glavo, trenutno stanje na cesti in kolesar sam mora pretehtati, kaj pridobi. Vedno je treba imeti na cesti tudi pametnega kolesarja.«

Glede poteka dirke in vodenja so olimpijske igre posebnost tudi glede številnosti posameznih reprezentanc. Na dirkah WolrdToura imajo vse ekipe po devet kolesarjev na startu. Na SP velike lahko tudi deset, kvote pa potem padajo v skladu z uvrstitvijo na lestvico. Na OI pa imajo največje reprezentance največ pet kolesarjev, Slovenija je v skupini s štirimi kot Nizozemska, Nemčija, Francija. Rusija in ZDA imajo samo po dva. Številnost spremeni tekmovalno taktiko. »Način dirkanja bo verjetno podoben, kot je bilo na prejšnjih igrah. Kot v Atenah, ko sem bil zraven. Ne bo lahko kontrolirati poteka. Še dosti težje kot v Londonu, ko so bile bolj ravne in široke ceste. Tam so vsi pričakovali sprint velike skupine, pa se ni zgodilo. Pričakujem pa, da bo napadalni način vzorec za nekatere, ki bodo zagotovo poskusili napasti od daleč. Del tega bo morda mogoče predvideti, a šele potem, ko bodo znana imena na startni listi. Bomo vzeli papir, izpisali karakteristike udeležencev in ugibali možni scenarij. Akterji bodo zagotovo Španci, Italijani, Kolumbijci, Britanci, manj pa Nizozemci, Nemci, Belgijci. Vsak bo imel svojo matematiko.«