Že ob njihovem uvajanju leta 2011 so strokovnjaki svarili pred težavami, ki jih bo ta obveznost povzročila v starih blokih, v katerih ni osnovnih tehničnih pogojev za vgradnjo delilnikov. Ti so smiselni in zagotavljajo pravično delitev stroškov ogrevanja le, če delujejo v hidravlično uravnoteženem sistemu, kjer pravilno deluje regulacija vstopne temperature ogrevalne vode, stanovalci pa imajo možnost uravnavati temperaturo v prostoru s termostatskimi ventili. Tako menijo v vzornih Nemčiji, Avstriji in Danski pa tudi naš Eko sklad je še pred petimi leti delilnike sofinanciral le, če so etažni lastniki prej poskrbeli za hidravlično uravnoteženje v bloku in termostatske ventile.

A medtem ko je evropska direktiva vgradnjo delilnikov zahtevala samo v tehnično urejenih blokih, v katerih delilniki stanovalcem prinesejo višje prihranke od stroškov z njimi, jih je slovenska država brezpogojno predpisala povsod. Soavtor te ideje Hinko Šolinc je vse očitke o nepremišljenosti ukrepa tedaj zavračal, saj »če etažni lastniki ne bodo upoštevali vseh teh priporočil, imajo vsi možnost zapreti ventile na radiatorjih«.

Prav to zapiranje radiatorjev in gretje na račun sosedov, ki so začeli dobivati astronomske položnice z mesečnimi zneski tudi do 500 evrov, se je potem dogajalo. Žal ne le zaradi tehničnih pomanjkljivosti ogrevalnih sistemov. Etažni lastniki so odkrivali tudi napačno vgrajene ali programirane delilnike, napačne odčitke z delilnikov in nepravilne obračune stroškov. Množična vgradnja je pač pritegnila veliko nadobudnih, čez noč vzniklih in strokovno vprašljivih podjetnikov brez vsakršnih referenc, ki so v delilnikih prepoznali dober posel. Tudi upravniki, ki se pred tem z njimi praviloma niso ukvarjali. Arogantni uradniki so vsem svarilom strokovnjakov navkljub poskrbeli še za to, da so kljub veliki nepodkovanosti etažnim lastnikom omogočili svobodno medsebojno barantanje s korekturnimi in drugimi faktorji delitve stroškov.

A tudi lanskoletni popravki zakonodaje, ki bi morali opraviti tako z ekscesno visokimi položnicami kot s pretiranim varčevanjem, so strokovnjake razočarali. Infrastrukturno ministrstvo obstoječe probleme pometa pod preprogo in ustvarja nove, so komentirali ob sprejemanju novega pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, nad katerim je spet bedel uradnik Šolinc. Praksa je njihove napovedi potrdila. Pravilnik je očitno zašel v drugo skrajnost in med blokovskimi stanovalci spet spodbudil potratnost, saj je stroške razsipnih sosedov prek uravnilovke prevalil tudi na pleča varčnejših stanovalcev.

Zdaj je pred javnostjo tretja generacija sprememb, ki jih je infrastrukturno ministrstvo prvič pripravljalo brez Šolinca. Spodbuden znak je tudi ta, da so se uradniki končno vendarle pustili poučiti o situaciji na terenu. A ima to dejstvo grenak priokus, saj so zasebnemu podjetju ZRMK za analizo stanja plačali skoraj 20.000 evrov davkoplačevalskega denarja (brez DDV). Brezplačni nasveti in ponavljajoča se opozorila strokovnjakov so bili za uradnike očitno prepoceni.

Ta že izvorno zavoženi projekt še vedno drago plačujejo številni blokovski stanovalci. Zato je še kako na mestu vprašanje, kdaj bodo za svojo brezbrižnost plačali uradniki. V posmeh vsakršni odgovornosti je vlada Hinka Šolinca medtem raje povzdignila v direktorja Eko sklada.