Na prijetno popoldne smo se odzvali povabilu Nataše in Dina Bešterja, ustvarjalcev televizijske oddaje Štiri tačke. Že pred hišo sta si uredila skalnjak, ki ga krasijo čudovito cvetoče vrtnice, tulipani, hibiskus, sivka in še mnogo drugih okrasnih trajnic, ki cvetijo v različnih barvah. Da je manj plevela, sta zemljo prekrila z okrasnim lubjem in kamenjem. Seveda so tam mizica in dva stola. »Za popoldansko uživanje ob skodelici čaja ali kave v prijetni senci,« povesta Bešterjeva, ki nas popeljeta za hišo na vrt. Tudi tam sta si ustvarila dva prijetna kotička. Za dušo, kot sta dejala. »Eden je pred leseno vrtno hiško v senci, drugi za veliko leseno mizo, od koder se pogled odpira na loški grad,« pokaže Nataša. Med travo in gredicami sta postavila tudi velike lesene hlode, na katere se pogosto usedejo, sploh ko sta na obisku vnučka in ju imata tako stalno na očeh.
Z gradnjo hiše in selitvijo s Katarine nad Ljubljano v Škofjo Loko je imela družina Bešter precej dela, tako da je šele zdaj prišel čas za uživanje. »Trenutno nama več kot dopust na morju pomeni to, da sva lahko doma, da v miru zjutraj zalijeva vrt, greva na dolg sprehod s kužki in potem uživava na vrtu. Postaviva ležalnika in bereva ter se šaliva, da je to najlepša plaža na svetu. Seveda z največjim veseljem tudi kaj postoriva na gredicah, ampak res z veseljem,« zadovoljno pove Nataša in doda, da je vrt tudi priljubljeno igrišče za njuna vnuka, Davida in Dana. »Dan največkrat prestavlja male vrtne palčke, ki imajo sicer mesto v koritih z zelišči. On vse prestavi in po navadi jih naslednji dan najdemo v jagodah, bučkah, solati,« v smehu pove ponosna babica, dedku Dinu pa pri izkopavanju zgodnjega krompirja rad priskoči na pomoč starejši vnuk David, ki vsako gajbico krompirja s svojim otroškim traktorjem odpelje do garaže. »Drugače se David in Dan najprej, ko prideta k nam, zakadita v vrt po rdeče jagode, ameriške borovnice sta tudi obirala, rada pa jesta tudi korenje in domač paradižnik, ki ga odtrgata sama.«
Veliko izkušenj z vrtnarjenjem
Ker imata Bešterjeva vrt že več kot 30 let, imata že veliko izkušenj. Zato z načrtovanjem gredic, ki so s soncem obsijane praktično ves dan, nimata težav. »Zemljo vsako leto posebej bogativa, tako da samo še malo manjka, pa bo optimalna. Ker imamo tu v Škofji Loki veliko težke zemlje, sva morala dve leti pripeljati kar veliko kock zemlje homeogarden, s katero sva zrahljala najino staro zemljo. Letos sva ji dodala tudi najin domač kompost in to je največ, kar lahko zemlji daš,« pove Nataša in omeni, da jima domač kompost letos pomagajo delati ameriški deževniki. »Se res pozna. Naselila sva jih v vseh pet kompostnikov in je dober občutek, ko se iz vseh ekoloških odpadkov na vrtu ustvarja še najboljša zemlja za gredice. Drugače pa vedno malo pogledava, kje bi bil najboljši prostor za kakšno zelenjavo, malo kolobariva in to je to.«
Letos sta na vrtu prvič postavila tudi visoke grede, ki jima močno olajšajo delo. »Med delom se mi ni treba sklanjati, vanje daš najboljšo možno zemljo in tudi polži nimajo dostopa do zelenjave v gredah,« pove in potrka na leseno stranico grede v upanju, da polžev ne najde tudi na preostalih gredicah, ki jih ekološko obdeluje. »V tridesetih letih nisva nikoli ničesar škropila. Če že, uporabiva kakšno ekološko škropivo ali pa domača škropiva iz kopriv ali pepel, s katerim zatreva uši na fižolu. Zelo pomembne se mi zdijo tudi sadike.« Letos sta dobila ekološke sadike na kmetiji Avšič v Ljubljani, sama pa bo začela vzgojo lastnih sadik, ko bo v pokoju.
Paradižnik varno v rastlinjaku
Medtem ko se večina vrtičkarjev pritožuje nad vremenom, Bešterjeva teh težav, kot pravita, nimata. »Vsake toliko časa pade nekaj dežja, kar je ravno prav, da nam ni treba zalivati. Sicer pa imamo paradižnik, ki je najbolj občutljiv, v rastlinjaku in nam vsako leto dela do novembra. Termoflorov rastlinjak sva imela že na Katarini. Takoj ko sva se preselila v Škofjo Loko, sva kupila enakega, saj sva nad njim res navdušena,« še pove. Na tak način je domača zelenjava vsak dan na njihovem jedilniku, blitvo, korenje, brokoli, papriko, peteršilj, koromač, bučke, kumare in še kaj tudi stisnejo v sok. »Veliko zelenjave za zimo shranim v olje. Na primer drobnjak, zeleno, peteršilj in baziliko na drobno zreževa in zalijeva z olivnim oljem ter posoliva. Tako jo potem vsak dan dam kakšno žličko v juhe, omake, zelenjavo. Skratka povsod. Naredim tudi polnjene paprike, sataraš ter paradižnikove in zelenjavne omake za zimo. Vem, kaj je v omaki, in vem, da je pridelano popolnoma brez kemikalij in z ljubeznijo.«
Brez težav lahko potrdimo, da so Bešterjevi poskrbeli za samozadostno vrtnarjenje. »Res je, da domača zelenjava čisto drugače diši kot kupljena, ima veliko več vitaminov in mineralov in je zato tudi bolj zdrava. Prav zato res z veseljem obdelujeva prav vsako gredico na najinem vrtu. Pa tudi občutek po opravljenem delu je zelo dober,« potrdi bistvo vrtnarjenja, ki mu kot piko na i doda še bogat zeliščni kotiček. »V našem raste veliko zelišč, ameriški slamnik, ognjič, bazilika, zelena, pelin, meta, melisa, majaron, žajbelj, kamilica in druge. Posebno mesto imajo zelišča v najinih lesenih koritih, ki so postavljena med travo in vrtom, da se Bajka (bernski planšarski pes, op. p.) ne spozabi in zataca na gredice.« Seveda ne manjka niti sadnih dreves, dve češnji, jablane in hruške. Tudi sliva lepo rodi, polne so tudi veje na treh ameriških borovnicah.
