Ministrstvo za infrastrukturo je spisalo že tretjo različico pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, v kateri zdaj predlaga uvedbo trikratnega kazenskega faktorja za razsipneže, ki bodo za ogrevanje stanovanja porabili več energije, kot znaša trikratnik povprečja v bloku. Lastniki, ki bodo prekomerno varčevali na račun sosedov in morda zaradi pretiranega varčevanja povzročali škodo tudi na sami stavbi in njeni konstrukciji, bodo morali tudi po novem plačati vsaj 40 odstotkov blokovskega povprečja. Po strokovnih ocenah je namreč približno 40 odstotkov vse predvidene energije za ogrevanje stavbe potrebne za vzdrževanje njene povprečne temperature na še sprejemljivi višini okoli 14 stopinj Celzija, saj se pri 12 stopinjah začne problematično kopičenje vlage oziroma kondenzacija. Z novelacijo pravilnika ministrstvo odpravlja še nekatere druge napake in nejasnosti, ki so povzročale preglavice stanovalcem ter izvajalcem delitve in obračuna stroškov ogrevanja po delilnikih na radiatorjih.

Iz ene skrajnosti v drugo

Na očitno nerazumevanje, kako poteka blokovska delitev ogrevalnih stroškov, so strokovnjaki uradnike na ministrstvu opozarjali že med sprejemanjem prvega pravilnika, ob njegovem popravljanju konec lanskega leta pa so se strokovnjakom pridružili še upravniki večstanovanjskih stavb. A ministrstvo je kljub temu obakrat sprejelo sporna pravilnika, nad katerima je tako kot nad delilniki nasploh ves čas držal roko takratni uslužbenec ministrstva in sedanji direktor Eko sklada Hinko Šolinc. Cilj lanske novelacije pravilnika je bil preprečiti pretirano varčevanje in zapiranje radiatorjev ter gretje na račun sosedov, ki se je v blokih razširilo po obvezni vgradnji delilnikov leta 2011.

Toda spremenjeni predpis je očitno zašel v drugo skrajnost, saj so se začela gospodinjstva pritoževati, da morajo po novem plačevati tudi stroške za ogrevanje razsipnih sosedov. »To je tako, kot če bi devet gostov v lokalu naročilo pivo po tri evre, deseti pa bi spil šampanjec za sto evrov, a bi gostinec račun enakomerno razdelil in vsakemu zaračunal 12,7 evra,« je neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič v Dnevniku pojasnjeval, zakaj pravilnik po novem nagrajuje zapravljivce in kaznuje varčneže. Določil je namreč, da ob več kot petkratnem odstopanju od blokovskega povprečja stroške za ogrevanje vsi etažni lastniki namesto po delilnikih plačajo po kvadraturi stanovanja.

Analiza jih je le prepričala

Takšno določilo je po pojasnilih energetskega strokovnjaka Matjaža Malovrha povsem ustrezno, če so za nesorazmerno veliko porabo stanovanja krivi tehnično neustrezni sistemi v bloku ali nepravilni obračuni stroškov ogrevanja. Ti primeri naj bi prevladovali, izkušnje pa kažejo, da brez udarca po denarnici od blokovskih stanovalcev ni pričakovati potrebnega soglasja za odpravo napak oziroma sorazmerno drago tehnično sanacijo ogrevalnega sistema. A kadar za visoke stroške z ogrevanjem poskrbijo stanovalci sami s svojimi potratnimi razvadami, pravilnik tudi po Malovrhovem prepričanju ne bi smel prek uravnilovke kaznovati varčnejših stanovalcev, temveč bi moral s trikratnim kazenskim faktorjem udariti izključno potratneža.

To je zdaj s posebno analizo stanja za skoraj 20.000 evrov davkoplačevalskega denarja (brez DDV) očitno ugotovil tudi »hišni« svetovalec ministrstvu, zasebno podjetje ZRMK. Kot so pojasnili na ministrstvu, so ZRMK in ljubljansko fakulteto za strojništvo ter podjetje Informa Echo, ki med drugim za vladne institucije promovira učinkovito rabo energije, pozvali k oddaji ponudb in med njimi izbrali cenovno najugodnejšo. Na podlagi analize ZRMK je zdaj ministrstvo pripravilo še tretjo verzijo pravilnika, na katero lahko javnost odda pripombe do 22. avgusta.

Toda z novim pravilnikom za marsikoga bistveno vprašanje ne bo rešeno. Bolj kot morebitno iskanje krivca je za oškodovane uporabnike pomembno, kdo in kdaj jim bo povrnil preplačane stroške za ogrevanje oziroma poplačal škodo, ki so jo utrpeli zaradi nasilnega uvajanja delilnikov tudi v bloke, v katerih za delilnike ni ustreznih tehničnih pogojev. Ministrstvo za to vprašanje vse doslej ni želelo niti slišati.