Slovenski tenis je v času samostojnosti na olimpijskih igrah predstavljajo deset mušketirjev in mušketirk, in sicer Tina Križan (Barcelona 1992, Sydney 2000, Atene 2004), Karin Lušnic (Barcelona 1992), Blaž Trupej (Barcelona 1992), Iztok Božič (Barcelona 1992), Tina Pisnik (Sydney 2000, Atene 2004), Katarina Srebotnik (Sydney 2000, Atene 2004, London 2012), Maja Matevžič (Atene 2004), Andreja Klepač (London 2012), Blaž Kavčič (London 2012) in Polona Hercog (London 2012). Slednja je pred dnevi po seriji odpovedi izvedela, da sodi med 64 najboljših, ki se bodo za naslov olimpijske prvakinje pomerile v Riu de Janeiru, pa čeprav na svetovni lestvici trenutno zaseda vsega 98. mesto.
Za 25-letno Mariborčanko bo to drugi nastop na olimpijskih igrah, potem ko je prvega pred štirimi leti v Londonu sklenila že v 1. krogu posameznic. »Za zadnje olimpijske igre v Londonu je zadostovala uvrstitev okoli 70. mesta na svetovni lestvici. Podobno bo tudi letos. Verjamem, da sem se sposobna uvrstiti na želeno mesto,« je na temo olimpijskih iger dejala aprila letos. Njeni spomini na londonske igre niso prijetni, Španka Jose Mari Martinez Sanchez jo je namreč zlahka premagala v dveh nizih, visokorasla Slovenka pa je tedaj iskala številne vzroke za slabo igro: »Za uspeh sem pokazala premalo, nekaterih priložnosti za preobrat nisem izkoristila, na začetku sem bila še preveč živčna. Olimpijske igre na travi po dveh turnirjih na pesku zame niso bile idealne. Enostavno je bila priprava preslaba in prekratka.«
Slovenci od leta 1992 nismo imeli teniškega predstavnika le na dveh igrah, in sicer leta 1996 v Atlanti v ZDA in 12 let pozneje v Pekingu na Kitajskem, nekaj posebnega pa so seveda bile prve igre v Barceloni, kjer sta nastopali dve dvojici – Tina Križan in Karin Lušnic ter Blaž Trupej in Iztok Božič. Porazoma v uvodnem krogu navkljub pretiranega razočaranja ni bilo čutiti. »Olimpijske igre v Barceloni so bile največji dogodek moje teniške kariere,« se spominja Božič, prvi Slovenec, ki se je na svetovni lestvici ATP prebil med 200 najboljših in je kariero končal leta 2002.
Maja Matevžič pisala zgodovino
Toda zgodovinske za slovenski tenis so bile igre leta 2004 v Atenah v Grčiji. Z razlogom: Maji Matevžič se je kot prvi uspelo uvrstiti v 2. krogu turnirja. Njena zgodba pa je bila zelo zanimiva. V olimpijsko reprezentanco je bila namreč uvrščena naknadno, saj jo je odbor za vrhunski šport pri OKS črtal s seznama olimpijskih potnikov, čeprav je imela izpolnjeno olimpijsko normo. Po mnenju odbora igralka naj ne bi bila dobro pripravljena, saj v letu 2004 zaradi poškodbe ni odigrala niti enega dvoboja. Vozovnico za pot na igre pa je dobila po odločitvi najvišjega organa OKS, izvršnega odbora. »V dvoboj sem šla neobremenjeno, saj nisem vedela, kaj lahko pričakujem po tako dolgi odsotnosti zaradi poškodbe komolca. Pravi užitek je bilo igrati,« je po zmagi nad Japonko Saori Obato dejala Ljubljančanka, ki je tedaj zasedala vsega 265. mesto na svetovni lestvici. Pojasnila je tudi, zakaj tenisa tako dolgo ni igrala: »Obiskala sem najmanj deset zdravnikov, mnoge različne specialiste in skoraj vsak je povedal drugo diagnozo, od vnetja živca do preobremenjenosti, kroničnih težav s hrbtenico... Upam, da je zdaj to za menoj, čeprav moram priznati, da vse še ni v najlepšem redu. Med igro ne čutim bolečin, toda ko neham igrati, me boli. Takoj zdaj grem na masažo vratu.« Dvoboj si je v živo ogledal tudi tedanji predsednik OKS Janez Kocijančič. Naslednja ovira Venus Williams je bila previsoka. Uspeh Matevžičeve je v Atenah z uvrstitvijo v 2. krog potrdila tudi Katarina Srebotnik.
Blaž Kavčič nadaljeval družinsko tradicijo
Doslej najuspešnejše igre za slovenski tenis so bile zadnje v Londonu, saj smo imeli predstavnika tako med posamezniki (Blaž Kavčič) kot posameznicami (Polona Hercog), nastopila pa je tudi ženska dvojica (Andreja Klepač in Katarina Srebotnik). Kavčiču in dvojici se je uspelo prebiti v 2. krog. Ljubljančan je nadaljeval družinsko tradicijo nastopov na olimpijskih igrah. Razlika je le v tem, da je bil dedek Ludvik kot alpski smučar olimpijec leta 1956 na zimskih igrah, mama Bojana pa je leta 1980 nastop zgrešila le za las. »Odraščal sem v olimpijskem duhu. Olimpijske igre so bile v naši družini vedno nekaj posebnega. Morda so bili v družini in sorodniki s tem, da sem se uvrstil na olimpijske igre, še bolj zadovoljni in veseli kot jaz. S tem sem uresničil tudi želje mame Bojane in očeta Sandija, ker jim to pomeni še več kot meni. Morda bo meni olimpijski nastop čez deset, dvajset let pomenil več, kot mi trenutno. A sem zelo vesel, da sem tukaj, upam, da bom čez štiri leta tudi v Riu de Janieru, kjer bomo igrali na meni najljubši peščeni podlagi. Upam, da bom v Braziliji še boljši, kot sem tukaj,« je v glavnem mestu Velike Britanije dejal Kavčič, ki pa se mu želja po igranju v Braziliji ni uresničila.
Nastopi slovenskih teniških igralcev in igralk
na olimpijskih igrah v času samostojnosti
Dnevnik
PODATKI
Tina Križan
Katarina Srebotnik
1. krog dvojic
1. krog posameznic
BARCELONA 1992
SYDNEY 2000
SYDNEY 2000
1. krog dvojic
SYDNEY 2000
ATENE 2004
1. krog dvojic
ATENE 2004
2. krog posameznic
2. krog dvojic
Karin Lušnic
1. krog dvojic
LONDON 2012
ATENE 2004
BARCELONA 1992
Maja Matevžič
2. krog posameznic
ATENE 2004
1. krog dvojic
ATENE 2004
Iztok Božič
1. krog dvojic
BARCELONA 1992
Polona Hercog
1. krog posameznic
LONDON 2012
Blaž Trupej
1. krog dvojic
BARCELONA 1992
Andreja Klepač
2. krog dvojic
LONDON 2012
Tina Pisnik
1. krog posameznic
Blaž Kavčič
2. krog
posameznikov
SYDNEY 2000
ATENE 2004
LONDON 2012
1. krog dvojic
ATENE 2004
