Malim delničarjem v petih elektrodistribucijskih podjetjih, ki so vsa po vrsti v 80-odstotni lasti države, se po večletnem ujetništvu v lastništvu zdaj obeta izplačilo. Država in upravljalec njenega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), molčita tako o ceni izplačila malih delničarjev kot o tem, kdo naj bi jo plačal. A kot kaže, bodo strošek ekonomske konsolidacije lastništva nosile distribucije same. Očitno pa lahko mali delničarji o izplačilu po knjigovodski vrednosti, ki bi za konsolidacijo celotnega sistema predstavljala dobrih 200 milijonov evrov stroškov, le sanjajo.
Ne 200 milijonov, prej štirikrat manj
Konsolidacijo lastništva petih elektrodistribucijskih družb – Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska –, kjer naj bi država postala 100-odstotna lastnica, predvideva strategija upravljanja državnega premoženja. Ta odgovora na vprašanje, kdo naj bi to plačal, ni dala. SDH je od pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij pridobil vrednotenje distribucij. »Ocenjena vrednost se šteje za poslovno skrivnost,« pravijo.
Čeprav je videti, kot da ključne odločitve še niso sprejete, pa je SDH medtem distribucije že pozval, da na letošnjih skupščinah, ki bodo potekale avgusta, uprave pooblastijo za nakup lastnih delnic. Kot izhaja iz že objavljenih sklicev skupščin, bodo distribucije lastne delnice odkupovale po ceni od 1,62 (spodnja meja odkupa delnic Elektra Ljubljana) do 3,43 evra (zgornja meja odkupa delnic Elektra Celje). Pri upoštevanju povprečne odkupne vrednosti delnic elektrodistribucij bi celotni sistem za konsolidacijo lastništva na 100 odstotkov tako potreboval od 50 do 60 milijonov evrov, kar je znatno manj od predvidenega stroška pri knjigovodskih vrednostih delnic, ki je približno štirikrat višji. Izpostaviti seveda velja, da mali delničarji na te cene niso prisiljeni pristati, še posebno če upoštevamo, da so zaradi zahtev države po izplačilu dobičkov tudi sami vsako leto nagrajeni z dividendami. Ne glede na to, da je SDH distribucijam naložil odkup lastnih delnic, pa jim dobička tudi tokrat ne bo prepustil. Vse distribucije, ki so že objavile sklice skupščin, bodo večinoma izplačale celotni bilančni dobiček.
Po nalogu SDH bo skupščina uprave distribucij dejansko sicer (zgolj) pooblastila za odkup lastnih delnic, ki ostaja v skladu z interesi družbe zgolj možnost in ne obveznost. Kot utemeljitev navajajo povečanje vrednosti delnice, njene likvidnosti, alternativo sivemu trgu, zaščito delničarjev in, kot je dejal naš sogovornik, ki je želel ostati neimenovan, »podobne floskule«, nikjer pa dejanskega cilja, to je 100-odstotnega lastništva države.
Dvomi o razlogih za izplačilo manjšincev
In zakaj naj bi bilo smiselno oziroma potrebno, da država izplača male delničarje, med katerimi je mogoče najti tako državno Kapitalsko družbo, pokojninske sklade in zavarovalnice kot družbe Ampelus in G. I. Dakota Investments Igorja Laha, KD Group, DZS, Pivovarno Union in razne fiduciarne račune?
Na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Petra Gašperšiča so pred časom pojasnili, da je konsolidacija lastništva nujna zato, da bodo lahko distribucijam podelili koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb. Podelitev tovrstne izključne pravice naj bi bila po njihovem po evropskem pravnem redu namreč možna zgolj v primeru 100-odstotnega državnega lastništva. V nasprotnem primeru je treba koncesijo deliti na javnem razpisu, kjer pa lahko »koncesionar postane katero koli prijavljeno podjetje«. Razpis po mnenju ministrstva ni sprejemljiv tudi z vidika zanesljive oskrbe z električno energijo. Poznavalci razmer na energetskem trgu, ki dvomijo o ekonomičnosti izplačevanja malih delničarjev, opozarjajo, da bi distribucijam tudi v primeru javnega razpisa težko odvzeli posel. Opozarjajo pa, da se bo država s tem, ko bo iz distribucij umaknila male delničarje, dejansko rešila tudi nadzora, ki so ga ti delničarji zdaj predstavljali. Ne le želje po združitvi distribucij in s tem koncentracija upravljanja, tudi želje po prenosu upravljalskih pravic z SDH na ministrstvo naj bi bile še vedno izjemno velike.
»Odločitev, ali bodo tržna podjetja v lasti distribucijskih podjetij res določena kot strateška, formalno, še ni sprejeta. Kot rečeno, gre za tržna podjetja, ki bi jih sama po sebi zelo težko opredelili kot strateška,« pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu.
