V danih okoliščinah, k čemur je v veliki meri prispevala odsotnost zadostnega časa, bi za Eco-Invest lahko rekli, da je drugi najboljši lastnik Palome, medtem ko prvi ne obstaja. Ko je poljski finančni sklad Abris Capital v začetku junija sporočil, da ga prevzem Palome ne zanima več, domnevno ker niso bili izpolnjeni vsi odložni pogoji, so v SDH od vodstva Palome zahtevali, naj preuči vse možnosti za uspešen konec dokapitalizacije. Če do nje ne bi prišlo po hitrem postopku, je SDH nameraval Palomine delnice prodati na javni dražbi. Takšen scenarij bi pomenil, da bi Paloma lahko ostala brez razvojnih sredstev. Že v kratkem družba potrebuje od 15 do 20 milijonov evrov za nujno potrebne naložbe, po strateškem razvojnem načrtu iz leta 2014 pa je do leta 2020 za investicije potrebnih skoraj 70 milijonov evrov.

Ker se je z dokapitalizacijo in posledično privatizacijo izjemno mudilo, so bila pogajanja z Eco-Investom, ki se je v preteklosti za prevzem Palome zanimal prek svoje hčerinske družbe Slovak Hygienic Paper (SHP), neposrednega Palominega konkurenta, pričakovana. Pa čeprav predsednik Palomine uprave Tadej Gosak še do pred kratkim Eco-Investa ni imel ravno v čislih. V intervjuju za Dnevnik je konec aprila izjavil, da Eco-Invest poskuša narediti vse, da Paloma ne bi dobila razvojnega denarja.

Že na januarski skupščini Palome sta dva mala delničarja v imenu Eco-Investa ponujala dobre tri milijone višjo dokapitalizacijo, vendar to lastnikov ni premamilo. Zato so bile proti skupščinskemu sklepu, da poljski finančni sklad Abris Capital lahko dokapitalizira Palomo, vložene izpodbojne tožbe in začasne odredbe, ki so onemogočale konec privatizacijskega postopka.

Kako temeljito se je Eco-Invest v minulem desetletju seznanil s poslovanjem Palome, priča dejstvo, da je lani oddal konkurenčnejšo ponudbo od Poljakov, ne da bi sploh opravil skrbni pregled poslovanja. Tako za dokapitalizacijo kot za nakup delnic je ponudil petino več denarja od Poljakov. Ravno dobro poznavanje poslovanja slovenskega proizvajalca toaletnega papirja je bilo v zadnji etapi ključno. Za nakup Palome se je pred dnevi resno zanimal vsaj še en vlagatelj, vendar časa za skrbni pregled, ki je bil pogoj za oddajo zavezujoče ponudbe, ni bilo več na voljo. Po drugi strani so Slovaki pohiteli in zagotovili vse potrebno, da je SDH, ki ima v lasti 71 odstotkov Palominih delnic, na skupščini njihovo ponudbo podprl.

Če bi bil Eco-Invest pred Palominimi vrati prvič, bi marsikdo verjetno rekel, da si je Paloma takšnega lastnika lahko le želela. Število delovnih mest namerava v Sladkem Vrhu v prihodnjih treh letih zadržati najmanj na obstoječi ravni, proizvodnja, v katero naj bi veliko vlagali, pa bo ostala na obstoječi lokaciji. Podobnih zavez je še več. Povrh vsega je Eco-Invest lastnik slovaškega proizvajalca celuloze. Gre za surovino, za katero so značilna izrazita cenovna gibanja, njeni stroški pa v celotnih stroških Palome predstavljajo 40-odstotni delež. Kljub vsem obljubam o njihovi uresničitvi ostaja kanček dvoma. Še zlasti če izhajamo iz dejstva, da so Slovaki leta 2011 število zaposlenih nameravali znižati z 800 na 500, od države pa zahtevali, naj zagotovi denar za njihove odpravnine.