Čeprav se olimpijski nogometni turnir po prestižu in pomembnosti ne more kosati s svetovnim ali evropskim nogometnim prvenstvom, pa to še zdaleč ne pomeni, da na njem ne želijo nastopati največji zvezdniki okroglega usnja. Navsezadnje je bila udeležba na olimpijskih igrah ena od življenjskih želja tudi za petkratnega dobitnika zlate žoge Lionela Messija. Argentinec je na njih s svojo izbrano vrsto nastopil v Pekingu pred osmimi leti in se z Daljnega vzhoda vrnil z zlato kolajno, kar je še do danes njegova edina reprezentančna lovorika. Messijev dosežek bo v Riu de Janeiru sedaj skušal ponoviti tudi njegov klubski soigralec pri Barceloni Neymar, za katerega bodo po Londonu to že njegove druge olimpijske igre.
»Že dolgo si zamišljam, kako bom zastopal barve svoje države na domačih olimpijskih igrah. S tem se mi bo izpolnila velika želja. Že London je bil nekaj posebnega, saj sem na svojih prvih igrah izredno užival in si jih bom zapomnil za vse življenje,« pred začetkom iger pravi Neymar, ki bo, če upoštevamo zgolj sledilce na družbenih omrežjih, z naskokom največji zvezdnik olimpijskih iger.
Nogometnemu asu le na facebooku, instagramu in twitterju sledi skoraj 120 milijonov ljudi. Za primerjavo – z velikim zaostankom je na drugem mestu Usain Bolt (23 milijonov sledilcev), tretja je teniška igralka Serena Williams, četrti je plavalec in dobitnik največ olimpijskih kolajn Michael Phelps, šele peti pa dvakratni zmagovalec Wimbledona Andy Murray.
A za nogometaša, ki se ga od njegovih prvih nogometnih korakov drži oznaka čudežni, to ni nič nenavadnega. Mladenič, ki ga na nogometni zelenici odlikujejo eksplozivnost, izvrsten nadzor nad žogo in izjemen nos za doseganje zadetkov, je namreč še pred svojim 20. letom zabil več kot sto profesionalnih golov. Njegov neizmerni talent so pri enajstih letih opazili pri Santosu in mu že kmalu ponudili 3000 evrov mesečne plače. V prihodnjih letih so ga snubili številni evropski velikani, še najbolj pa se je zanj ogrel madridski Real, a je prestop zaradi birokratskih zapletov padel v vodo. Da jim je nogometni biser ne bi prehitro pobrisal v Evropo, so mu pri Santosu ponudili milijon realov (300.000 evrov), kar je bilo dovolj, da ga je klub zadržal v svojih vrstah. A le do leta 2013, ko je svojo zvestobo obljubil največjemu tekmecu kraljevega kluba Barceloni.
Vendar pa njegova selitev v Katalonijo ni potekala brez zapletov. Pri Barceloni so namreč sprva trdili, da so za fanta, znanega po nenavadnih pričeskah, sprva odšteli 17 milijonov evrov, a je že kmalu postalo jasno, da je dodatnih 40 milijonov kapnilo tudi na račun njegovih staršev, ob seštevku vseh klavzul pa se je končni znesek močno približal stotim milijonom evrov. Zaradi davčnih malverzacij so se na zatožni klopi že kmalu znašli vodilni možje Barcelone, obisku sodišč pa se ni izognil niti Neymar.
A po predstavah, ki jih kaže v dresu Barcelone in svoje izbrane vrste, se zdi, da mu bitka s sodnimi mlini ni prišla do živega. V sezoni 2014/2015 je s klubom osvojil kar pet od šestih možnih lovorik (spodletelo mu je le v španskem superpokalu), pri svojih 24 letih pa je dosegel že več klubskih golov kot Lionel Messi in Cristiano Ronaldo, ko sta bila še njegovih let. Tako ni čudno, da je Barcelona pred nedavnim z Neymarjem podaljšala pogodbo do leta 2021, njegovo odkupno klavzulo pa dvignila na četrt milijarde evrov.
