Slovensko-ruski poslovni svet je aktivna platforma, ki s svojim pendantom v Rusiji proaktivno išče stične točke za povezovanja in sodelovanja. Svet je v tem času organiziral številne poslovne konference, samostojno in v povezavi z Gospodarsko zbornico Slovenije, mnoga poslovna srečanja, svet sodeluje v aktivnostih in vseh zasedanjih Medvladne komisije za gospodarsko-trgovinsko in znanstveno-tehnično sodelovanje… Prav tako smo v rednih stikih s pendantom sveta v Ruski federaciji, ki ga vodi podpredsednik družbe Avtovaz Eduard Vaino. Ne pričakujemo, da se bo kakšen posel zgodil zaradi Slovensko-ruskega poslovnega sveta, prepričan pa sem, da se jih je veliko zgodilo ravno zaradi njega.
Meni je že marsikatero podjetje na Zahodu ostalo dolžno, v Rusiji pa še niti eno, ste izjavili pred leti. To še drži?Rusi so še vedno korektni, zanesljivi in zaupanja vredni poslovni partnerji.
Koliko je resnice, da do posla v Rusiji ni mogoče priti, če ni, recimo temu tako, provizij?Koliko odvečnih mitologij se zapleta in razpleta okoli poslovanja z Rusi, ki so, iskreno povedano, malce pretirane! Poslovati v Rusiji danes je povsem enako kot poslovati kjer koli drugje na trgih EU in drugje po svetu. Posli se dobivajo prek javnih razpisov in v ostri mednarodni konkurenci.
Je sploh pametno, da se tako navezujemo na ruski trg, marsikoga je to drago stalo? Sandija Češka in Studio Moderna, ki mu je bil rusko-ukrajinski trg glavni, pa tudi Skupino Krka denimo, ki je v prvem polletju ustvarila 38 odstotkov manj čistega dobička kot v prvem polletju lani.Padec poslovanja z Rusijo, ki nas je doletel vse, je posledica krize, ki je nastopila v Rusiji zaradi padca rublja in zaradi nepotrebnih sankcij. Rezultati, ki jih omenjate, vselej potrebujejo ne tako parcialno, temveč širšo sliko, globlji vpogled pa tudi zdravo distanco. Prihodnje leto bodo lahko povsem drugačni. Mislim, da se je kljub trenutni krizi vredno in pomembno navezovati na ruski trg. Čim prej se moramo otresti iluzije, da lahko poslujemo dejansko globalno. Povezovati se moramo regionalno oziroma s tistimi trgi, s katerimi nas vežejo kulturne, jezikovne, administrativne in še kakšne druge bližine. Zato mislim, da imajo za nas še vedno največji potencial ob trgih EU in nekdanje Jugoslavije trgi »postsovjetskega prostranstva«.
Kje imate sami trenutno največji posel, v Sloveniji ali Rusiji?Med našimi največjimi posli so trenutno gradnja akumulacijskega bazena za HE Brežice, gradnja oziroma rekonstrukcija verige transformatorskih postaj v beloruskem Minsku in linija za mehansko obdelavo vagonskih blazin za rusko družbo TVSZ iz Tikvina. Ta posel z rusko tovarno vagonov Tikvin sodi v okvir vladne politike pospeševanja lokalizacije proizvodnje, saj želi Rusija zmanjšati svojo odvisnost od uvoza z Zahoda ter postati samozadostna država. To politiko tudi osebno močno podpira predsednik Putin in moram priznati, da jim dobro uspeva. V tem okviru je še veliko priložnosti tako za Riko kot dobavitelja opreme in tehnoloških rešitev kot tudi za druga slovenska podjetja, ki že ustanavljajo svoje proizvodne obrate v Rusiji.
Po raziskavi družbe Kline & partner, ki že vrsto let spremlja ugled podjetij in direktorjev, ste na tretjem mestu na lestvici ugleda, podjetje pa na 23. mestu. Očitno vas ni prizadela nobena afera...Če veliko delaš, delaš tudi veliko napak. Pomembno je, da ostajaš zvest svojim ciljem in si pripaden vrednostnemu sistemu, da ohranjaš integriteto, da nosiš pozitiven pogled na svet in da zmoreš tako na zmage kot tudi na poraze zreti z zdravo distanco. To je formula uspeha na dolgi rok.
Prijateljujete z beloruskim predsednikom Lukašenkom, tudi s Putinom ste se že srečali. Kolikokrat?Velik domet mi pripisujete. (Nasmešek v zadregi.) Srečanja s predsedniki vselej potekajo v okvirih državnih obiskov in kontekstih gospodarske diplomacije.
Nekje sem prebrala, da vas takšni dogodki, kot je Putinov obisk, ne fascinirajo, da velike zgodbe potrebujejo novinarji, vi ne. Torej ne greste na Vršič?Podjetniki smo najbolj fascinirani z velikimi posli, novinarji pa z velikimi zgodbami. To ne pomeni, da nisem navdušen nad obiskom predsednika Putina, nasprotno – zelo sem navdušen. Ta obisk vsebuje močno sporočilo o vzajemnem spoštovanju in zaupanju med največjim in najmanjšim slovanskim narodom. Prepričan sem, da bo imel odlične učinke na politično, kulturno in gospodarsko sodelovanje med državama. Z velikim veseljem se bom zato udeležil slovesnosti na Vršiču. Kot se jo udeležujem vsako leto že 20 let.
Ste glavni organizator poslovnega obiska delegacije, ki jo bo vodil predsednik Borut Pahor v Moskvi jeseni letos. Nekateri sodijo, da so to obiski brez haska, vi pa pravite: več ko je kontaktov, več je kontraktov, torej pogodb in posla.Kot predsednik Slovensko-ruskega poslovnega sveta vselej spodbujam državne obiske v Rusko federacijo. Gospodarska diplomacija ima izjemno težo, saj krepi medsebojne gospodarske potenciale in jim daje težo ter alibi. Bilo pa bi naivno pričakovati, da je naloga gospodarske diplomacije priskrbeti konkretne posle. Gospodarska diplomacija naj ustvarja primerne razmere in spodbudna razpoloženja za naše delovanje, preostale odgovornosti moramo gospodarstveniki in podjetniki prevzeti nase.
Pred časom ste mi na vprašanje, kdo je po vašem mnenju najboljši gospodarski minister, odgovorili, da Karl Erjavec. Še vedno menite tako?Lahko kar obnovim izjavo: minister Erjavec je še vedno tisti politik, ki največ naredil za slovensko izvozno gospodarstvo in njegovo povečanje. Na majhnem domačem trgu, kot je slovenski, je izvoz ključnega pomena za gospodarsko rast. Erjavec se tega močno zaveda; gospodarsko diplomacijo je postavil v ospredje svojega modus operandi in s to usmeritvijo prežel mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev v svetu.
