Poleg 22 klopi, ki so jih v Turizmu Bohinj lani postavili okoli Bohinjskega jezera, so pred kratkim postavili še 23 novih. »Osredotočili smo se na območje Ribčevega Laza med spomenikom štirim srčnim možem in prireditvenim prostorom Pod skalco,« je pojasnil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Lične bohinjske klopce je mogoče celo posvojiti. »Mnogo lanskih posvojitelja že ima, tudi te, ki smo jih postavili letos, so že na voljo za posvojitev.«
Posvojene klopi krasijo ploščice
Da je klop ob Bohinjskem jezeru že posvojena, je razvidno iz ploščice, ki je nameščena ob strani naslonjala. Običajno je na njej zapisana misel, ki jo želi posvojitelj sporočiti tistim, ki sedejo na klop, in njegovo ime ali vzdevek oziroma podatek, komu je posvečena. »Vsaka klop bo imela zgodbo tistega, ki jo je posvojil ali tistega, komur je bila morda posvečena ali podarjena. A vse skupaj bodo čudovit pristan utrujenemu pohodniku, zaljubljenemu paru ali družini na sprehodu,« so prepričani v Turizmu Bohinj.
Posvojitelji klopi morajo s Turizmom Bohinj podpisati dogovor o posvojitvi za tri leta ter plačati 300 evrov prispevka, pojasnjuje Langus, letna najemnina v naslednjih dveh letih pa stane 50 evrov. »Ves denar od posvojitve klopic Občina Bohinj, Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor, Turistično društvo Bohinj in javni zavod Turizem Bohinj namenimo postavitvi in vzdrževanju klopi ter urejanju in ohranjanju poti okoli jezera,« zagotavlja Langus.
Priložnost za »bogate Američane«?
»Sporočila na klopcah okoli jezera so simpatična, rada jih preberem,« nam je zaupala Bernardina Jalnik iz Nizozemske, ki je počivala na eni od posvojenih klopi ob jezeru. Nad lokacijo klopi je bila navdušena, prav tako nad idejo o posvojitvi – vsaj na načelni ravni. »Odlična poslovna ideja občine in lokalne turistične organizacije,« je priznala. Dodala je: »Takšnega stroška si sama ne bi mogla privoščiti, saj nisem bogata Američanka, sem le nizozemska upokojenka, za katero so že vse parkirnine na Bledu in v Bohinju močan udarec po žepu,« je dejala. »Verjamem pa, da marsikomu takšno dejanje veliko pomeni.«
Prvo klopco ob Bohinjskem jezeru je posvojila ljubljanska popotniška agencija Slovenia Explorer znanega slovenskega popotnika Gregorja Födransperga. »Majhne skupine ljudi, ki obiščejo Slovenijo, trikrat tedensko peljemo v Bohinj. Navdušeni so, ko lahko sedejo na klopco z imenom agencije, ki jim odkriva skrivnosti naše države,« opaža. »Veseli smo, da lahko nekaj prispevamo v to okolje,« še dodaja in opozarja, da sicer redno sodelujejo v projektu Botrstvo.
Med prvimi posvojitelji klopic je bila tudi domača družba Žičnice Vogel Bohinj. »Zdela se nam je dobra ideja in vedno radi sodelujemo pri dobrih projektih,« je to gesto pojasnil predsednik uprave Boštjan Mencinger. »Smo močan gospodarski subjekt v našem okolju in prav je, da tudi okolje to občuti,« je dodal. Sicer pa so posvojitelji bohinjskih klopic tako podjetja kot posamezniki in organizacije, kot na primer bohinjska šola, vrtec in podobni.
Pristno domačo klop so si zamislili priznani slovenski arhitekti Janko Rožič, Matjaž Suhadolc in Gašper Drašler ter oblikovalec Andraž Tarman, zbrani v skupini Odprti krog. Avtorji so pri njeni zasnovi upoštevali lesarsko in fužinarsko tradicijo okolja ter spoštovanje do narave. »Tako so osnova debeli plohi iz macesna na nosilni konstrukciji iz tankega ploščatega železa, kar omogoča, da klopi neagresivno posežejo v tla in skoraj dajejo vtis lebdenja v naravi. Premišljena je tudi funkcionalna oblika, tako da klopi dajejo udoben in stabilen občutek za počitek več oseb hkrati,« še pojasnjujejo v Turizmu Bohinj.