Slovenija je z avtocestnim križem olajšala pot tranzitnega tovornega prometa med vzhodom in zahodom, a to gre tudi na račun domačih uporabnikov cest in kupcev vinjet. Ne mine dan, da prometa ne bi oviralo kar nekaj pokvarjenih tovornjakov ob cesti, kar seveda postavlja vprašanje, ali kdo preverja, kakšni tovornjaki prihajajo prek naših vzhodnih meja v državo. Vozniška kultura voznikov predvsem vzhodnoevropskih tovornjakov je daleč od ustrezne. Po nekaterih napovedih lahko v prihodnjih petih do desetih letih količina tovornega prometa celo upade, posebno če se Luka Koper ne bo dovolj hitro razvijala in nas bodo sosedje na logističnem področju prehiteli. A do takrat se moramo vsak dan tako ali drugače znajti z vedno gostejšim tovornim prometom.
»Včasih je bilo samoumevno, da se na avtocesti vozi po desni strani, po levem pasu pa le pri prehitevanju. V zadnjih nekaj letih pa je že navada, da na slednjem vozniki vztrajajo več kilometrov. Očitno menijo, da so si z nakupom vinjete kupili tudi avtocesto,« o vožnji tovornjakov po prehitevalnem pasu pravi inštruktor varne vožnje Brane Küzmič.
Prehitevanje tovornjakov ustvarja splošno napetost
Lojze Rehar, prokurist prevozništva Resped iz Vrtojbe in član izvršnega odbora sekcije za promet pri GZS, je seveda dobro seznanjen s temi težavami. »Tudi mi učimo svoje voznike, da je prehitevanje drugega tovornjaka problematično, ker traja praviloma predolgo in zapremo oba vozna pasova. V nekaterih drugih državah je prehitevanje sploh prepovedano na dolgih odsekih, na primer na avtocesti do Benetk. A žal se veliko voznikov tovornjakov tega ne drži, predvsem so to vozniki iz vzhodnoevropskih držav, tudi jaz se zelo jezim, ko takole počasi vozimo nekaj kilometrov za kakšnim tovornjakom. Žal je pri nas na splošno premalo nadzora na avtocestnem križu, če bi namreč ti vozniki vedeli, da bodo morali redno plačevati visoke kazni, bi se hitro disciplinirali. Tako pa taka prehitevanja ustvarjajo splošno napetost in slabo voljo med drugimi vozniki, kar še poveča možnost nesreč.«
Po njegovem mnenju je to težava, o kateri moramo govoriti, posebno kritično je stanje na cestah ob petkih, ko se vsem voznikom mudi domov, na cesti je tako in tako več prometa in so taka prehitevanja takrat pogostejša, na splošno manjka tudi več vozniške kulture. »Naši tovornjaki so tehnično omejeni na hitrost 90 km/h, čeprav bi zmogli tudi 140 km/h. A potem prehitevani voznik namenoma pospeši, namesto da bi vsaj malo upočasnil vožnjo, in s tem se prehitevalni manever še podaljša. In spet so to velikokrat vzhodnoevropski vozniki, katerim res manjka precej vozniške kulture.«
Ključen je stalni nadzor policije
Enako kritična do teh prehitevanj je Nataša Kovše, specialistka za prometno varnost pri Darsu. Pravi, da je Slovenija del prometnih koridorjev, zaradi katerih smo v prvi vrsti tudi naredili avtocestni križ, da bi ves ta tranzit speljali z lokalnih cest na avtocesto. A dejstvo je, da je na našem križu kar nekaj odsekov, kjer je bila predvidena dovoljena hitrost zaradi geografskih značilnosti nižja, potem svoje naredijo klanci in spusti, že 4-odstotni klanec močno upočasni naložen tovornjak. »Nam je seveda v interesu, da tovornjake spravimo na avtocesto, ker jih potem lahko cestninimo, policija pa je tista, ki mora voznike tranzitnega prometa s kontrolami spraviti na avtocesto. Dolgo se je dogajalo, da so na območju Murske Sobote vozili po vzporednih cestah, s povečano kontrolo pa so jih uspeli navaditi na avtocesto. Prehitevanje je seveda dodaten problem, nekateri odseki so že v osnovi bili predvideni tako, da tam vozniki ne smejo prehitevati drugih tovornjakov, a namesto tega so uspeli doseči le delni kompromis, torej prepoved prehitevanja ob določenih urah na določenih odsekih, kar pa še zdaleč ni učinkovito,« pravi Nataša Kovše. Dodaja, da imajo svoj predlog, da bi te ure spremenili med recimo 6. zjutraj in 20. zvečer, a tudi to ne bo pomagalo, če ne bo pravega nadzora policije. Da pa bi po celem križu povsem prepovedali prehitevanje tovornjakov, se ji zdi nerealno in neživljenjsko. A je tudi res, da so kazni za tovornjake smešno nizke in dokler ne bo resnih kazni, tudi ne bo reda. »Policisti pri nas so zelo dobro usposobljeni, da preverjajo tovornjake, domače voznike smo navadili, tudi s pomočjo občinskih redarstev, da so se hitrosti znižale, na avtocesti pa očitno lahko vsak spet vse pozabi, kar se je naučil na lokalnih cestah. In eden od zelo perečih odsekov je severni del ljubljanskega obroča, ki je še vedno deklariran kot hitra cesta. Tam tovornjaki v tranzitu res nimajo kaj iskati.«
Igor Velov z Agencije za varnost v prometu pojasnjuje, da smejo na avtocesti in hitri cesti, ki ima tri ali več prometnih pasov v eni smeri, vozniki tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, in vozniki vozil, daljših od 7 metrov, voziti le po dveh prometnih pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča. »Vozniki tovornih vozil smejo prehitevati na avtocestah in hitrih cestah le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo,« še pravi Igor Velov. Tudi policija se zaveda, da je prehitevanje tovornjakov problem vsakdanjega prometa. »Vožnja po levem prometnem pasu avtoceste ali hitre ceste kljub prostemu desnemu prometnemu pasu je pogost pojav in predstavlja kršitev. V letu 2015 so policisti ugotovili 528 tovrstnih kršitev,« je povedal Drago Menegalija s policije. Kazen za tak prekršek je 80 evrov oziroma 40, če jo storilec poravna v osmih dneh. Takšna kazen pa je za neko veliko transportno podjetje smešno nizka. Za primerjavo: v Italiji je kazen za voznika 5000 in podjetje 50.000 evrov. Na policiji dodajajo, da so v letu 2015 zabeležili 2253 nesreč z udeležbo voznikov tovornih vozil, na splošno pa menijo, da se vozniška kultura voznikov tovornih vozil vseeno izboljšuje. Najpogosteje ugotovljene kršitve voznikov tovornjakov so povezane s hitrostjo (6214 kršitev), sledijo preobremenjenost vozil (5005), prekrški v povezavi s časom trajanja vožnje (2716), nepravilnostmi na tovoru (1943) in tehnično brezhibnostjo vozil (1104 kršitve).
