Borzno trgovanje z delnicami Gorenja je v zadnjih dneh izjemno živahno, vrednost delnice pa vsak dan raste. Če je bila delnica Gorenja spomladi na borzi vredna manj kot 4,5 evra, prometa z njo pa skorajda ni bilo, je slika zdaj povsem drugačna. Tečaj delnice se je včeraj ustavil pri 7,75 evra, z njo je bilo za več kot pol milijona evrov prometa. Še pred letom dni je ta dosegel le dobrih 60 tisočakov. Delnica Gorenja na borzi raste že od sredine aprila, od novembra lani pa je njena vrednost zrasla za več kot 54 odstotkov.
Medtem ko v Gorenju Panasonic opravlja skrbni pregled poslovanja velenjske družbe in je delnica, kot rečeno, poskočila, se že pojavljajo pomisleki, ali bi se nekateri delničarji, ki so se v zadnjem času odločili za izstop iz lastniške strukture, za prodajo dejansko odločili, če bi vedeli za dogovore s Panasonicom. Kot smo že pisali, je eden od tistih, ki je delnice prodal, poslovnež Tomaž Subotič. Samo v zadnjem mesecu je prodal 7470 delnic.
Ali je tisti, ki je kupil njegov delež prek borzne hiše – k odločitvi o prodaji so ga nagovarjali njeni posredniki – dejansko vedel več, kot je bilo znano javno? Subotič o tem pravi: »V tem trenutku zadeve še ne želim komentirati, bom pa preučil prihodnje korake.« Po naših informacijah je Subotič, ki je bil donedavna eden večjih posamičnih fizičnih lastnikov Gorenja, pravno pomoč že iskal pri odvetniku Mirku Bandlju.
Lahko gre za odškodninsko odgovornost
Odvetnik Andrej Simonič, pravni strokovnjak s področja gospodarskega prava, pojasnjuje, da lahko borzna hiša paket delnic proda tudi zunaj trga, in sicer s preknjižbo delnic. »V primeru, da je borzna hiša imela kupca, ki je delnice kupoval v paketu, in je ta kupec že vedel, da Panasonic opravlja skrbni pregled v Gorenju, je to zloraba notranjih informacij,« pravi Simonič. Je torej nenavadno, da je borzna hiša ob siceršnji nizki likvidnosti vrednostnega papirja želela čim prej kupiti večji paket delnic Gorenja za svojega kupca?
Simonič pojasnjuje, da lahko ima borzna hiša delnice v upravljanju, kar pomeni, da jih upravlja po svoji presoji. Lahko pa ima delnice na posredovanju, kar pomeni, da borzna hiša le izvaja transakcije. V konkretnem primeru je bilo po njegovem mnenju najverjetneje nekaj vmes, torej je borzna hiša posamezniku svetovala, naj proda delnice, čeprav mu teh delnic ni bilo treba prodati. »Vendar posel ne more biti ničen, saj je posameznik delnice prodal, in to s pooblastilom, pravilno in zakonito. Lahko bi šlo za odškodninsko odgovornost, če je bil posameznik pri tem prevaran, saj je prodajal delnice nekomu, v tem primeru znanemu kupcu, za katerega je borzna hiša svetovala in je že vedela, da se dela skrbni pregled. To pomeni, da so prodajalcu to informacijo zamolčali in ga prevarali, da je delnice prodal,« pravi Andrej Simonič.
