Stanje v Sovi je obupno, vlada se ne odziva na klice na pomoč

Nejasna vloga direktorja Klemenčiča

Sovo vodi obramboslovec Zoran Klemenčič, ki je bil na položaj direktorja imenovan po tistem, ko je (po dveh tednih) zaradi številnih očitkov o (ne)primernosti za mesto direktorja odstopil prvi izbranec in osebni prijatelj premierja Cerarja za ta položaj Andrej Oček. Oček, ki v agenciji ni več zaposlen, a ima v sistemu še zmeraj nekaj somišljenikov, s Klemenčičem bije pravno bitko zaradi nepravilnosti Klemenčiču podvrženih agentov Sove, ki jih je v primeru Balkanski bojevnik zaznal Oček.

Trinajsti direktor Sove Klemenčič je po besedah Peinkiherja največji generator nezadovoljstva v agenciji do zdaj. »Povzroča številne konflikte zaposlenih z medsebojnimi ovadbami in poraznimi rezultati dela agencije. Stanje niti ne more biti drugačno, saj Klemenčič nikdar ni bil niti na tečaju za varnostnika ali obveščevalca, nikdar ni niti delal na tem področju. Niti kot vratar, kaj šele kot operativec,« je povedal Peinkiher.

V Sovi zaradi sklicevanja na tajnost ne odgovarjajo na naša vprašanja, tajen pa mora ostati tudi podatek o tem, pravijo, koliko ljudi pravzaprav zaposlujejo. Na naše vprašanje, ali v Sovi trenutno zaradi slabega delovnega vzdušja res ne delujejo stoodstotno, česar si v trenutnih varnostnih razmerah v Evropi agencija zagotovo ne bi smela privoščiti, odgovarjajo nejasno. V bistvu na konkretno vprašanje niso odgovorili ne pritrdilno ne nikalno: »Sova o vseh aktivnostih in rezultatih svojega dela redno obvešča vlado ter ji tako omogoča stalen strokovni nadzor nad delom in uresničevanjem prednostnih programskih nalog. Direktor agencije o stanju v agenciji redno obvešča vlado, javno pa tega ne komentira.« Dodali so še, da je skladno z zakonodajo stalni nadzor omogočen tudi parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, katere predsednik Branko Grims (SDS) bo svoje poročilo sicer predstavil šele čez dva meseca, to je 29. septembra.

Kako reformirati Sovo?

Strokovnost in zakonitost agencije nadzorujejo še vrhovno sodišče, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec in pristojni inšpekcijski organi, a Sova je najprej, pravi Peinkiher, podrejena premierju in njegovi ekipi. »Prvi, ki mora od vodstva Sove zahtevati odgovor na najmanjši očitek o slabem delu agencije, je trenutno Miro Cerar, a ta s svojim svetovalcem za nacionalno varnost Francijem Povšetom vred te naloge ne opravlja, ker ji ni kos. Sprašujem se, kaj se mora zgoditi, da bo Cerar končno doumel, da je stanje v agenciji trenutno obupno,« je povedal.

Potem ko je druga Janševa vlada leta 2012 skušala (neuspešno) združiti Sovo z vojaško obveščevalno službo (OVS), sistemskih predlogov za izboljšanje obveščevalno-varnostne dejavnosti v državi ni zaslediti. Peinkiher predlaga sprejetje novega zakona, ki bi sedanje število zaposlenih razdelil na dve strokovno ločeni službi: državno varnostno agencijo po vzoru ameriškega preiskovalnega urada (FBI) in državno obveščevalno agencijo, ki bi delovala proti tujim državam, ustanovam, organizacijam in posameznikom na osnovi obveščevalnih metod, ki praktično kršijo zakonodajo drugih držav in človekove pravice. »Obveščevalno delo je pač takšno, da je nezdružljivo z zakonitim javnim delom državne varnostne službe, ki mora v celoti spoštovati zakon in vse človekove pravice. Praksa v Sloveniji je pokazala, da združevanje obeh področij dela, tako državnovarnostnega kot obveščevalnega, ni efektivno, temveč zelo neučinkovito s številnimi aferami,« je dodal Peinkiher.