Britanska ekonomija že čuti posledica brexita: manj naročil v gradbeništvu, zmanjšanje števila nakupov avtomobila, slabša prodaja v trgovinah. Izstopa odločitev bančne skupine Lloyds Banking Group, da bo do konca leta 2016 ukinila 3000 delovnih mest, do konca leta 2017 pa zaprla 200 poslovalnic.
Domnevni razlog za odpuščanje je pričakovano dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, ki je posledica brexita, odločitve neznatne večine Britancev za odhod iz Evropske unije.
Prva naloga – zavarovati dobiček
Napovedano odpuščanje v banki Lloyds je prvo veliko odpuščanje po brexitu. Banka naj bi zaradi brexita pospešila prestrukturiranje, ki ga je začela leta 2014. Od takrat do zdaj je ukinila že 12.000 delovnih mest. Drugi razlog za odpuščanje in zapiranje poslovalnic naj bi bile spremenjene navade strank, predvsem prehajanje na spletno bančništvo, kar ni čisto nič novega. Gre za navadno sprenevedanje. Lloyds je bila ena od treh velikih britanskih bank, ki so jih po izbruhu finančne krize leta 2008 davkoplačevalci rešili pred bankrotom z več sto milijardami funtov, vlada pa jih je skoraj v celoti nacionalizirala. Zdaj je LLoyds spet skoraj povsem v zasebnem lastništvu (država je samo še 10-odstotni lastnik). Dobiček banke v prvi polovici leta 2016 se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 podvojil, in sicer za 1,3 milijarde funtov. Cilj pospešenega prestrukturiranja oziroma novih odpuščanj in zapiranj poslovalnic je predvsem zavarovanje dobičkov pred negativnimi posledicami brexita. Usoda odpuščenih, ki so morda glasovali za brexit ali pa tudi ne, bančnih veljakov ne zanima. Zanimajo jih dobički lastnikov.
Upočasnitev gospodarstva po brexitu (mnogi napovedujejo tudi novo recesijo) naj bi kmalu, morda že prihodnji teden, vplivala na to, da bo angleška centralna banke še znižala že več let rekordno nizko osnovno obrestno mero, ki je 0,5 odstotka. Znižanje obrestne mere bi znižalo dobičke bank. Llyods se je odločila za, lahko bi rekli, preventivo, da bi preprečil kurativo.
Vse več jih obžaluje odločitev
Po svoje je ironično, da je britanska ekonomija v obdobju po razpisu referendum o brexitu (v drugem četrtletju od aprila do junija), na katerem je velika večina pričakovala odločitev za nadaljevanje članstva, dosegla večjo rast (0,6 odstotka), kot so jo napovedovali vlada in ekonomisti. Novi finančni minister Philip Hammond (do brexita je bil zunanji minister) se je že odzval z izjavo, da se ta uspeh iz drugega četrtletja ne bo ponovil in da je upočasnitev rasti neizogibna, pristavil pa je, da bo uspeh (najvišja četrtletna rast britanske ekonomije po letu 1999) okrepil britanski položaj v pogajanjih o ločitvi od EU. In da je preplah odveč.
Zaposleni v Lloydsu še zdaleč niso edini, ki trepetajo. Združenje trgovcev je sporočilo, da se je prodaja znižala že v zadnjih mesecih pred brexitom in da so morali začeti odpuščanje. Vse bolj se pritožujejo tudi gradbeniki, in sicer zaradi zmanjšanja števila naročil. Pričakujejo tudi, da bodo mnogi projekti najmanj začasno ostali le projekti. Dokler ne bo jasno, kdaj in kako se bo Britanija ločevala od EU.
Posebno zaskrbljeno je združenje proizvajalcev in prodajalcev avtomobilov, ki napoveduje slabe čase za rast, delovna mesta in vlaganja.
Ni presenetljivo, da vse številnejši Britanci obžalujejo odločitev za brexit. V najnovejši anketi je kar 61 odstotkov vprašanih Otočanov odgovorilo, da o tako zapleteni odločitvi, kot je članstvo v EU, ne bi smeli odločati na referendumu.
