Nekaterim protezam, ki so jih slovenskim bolnikom vstavljali v minulih desetletjih, se izteka rok trajanja. Hkrati se, kot kaže dogajanje v celjski bolnišnici, težave občasno pojavijo tudi pri sodobnejših materialih. Med različnimi vsadki so lahko precejšnje razlike, a celovitega pregleda nad njimi na državni ravni ni. V Ortopedski bolnišnici (OB) Valdoltra so se poleg svojega, ki ga vodijo že leta, lotili tudi vzpostavljanja nacionalnega registra endoprotetike, a oblasti svojega dela naloge še vedno niso opravile. Ker zakonodaja tega od njih ne zahteva, vsi izvajalci, ki operirajo slovenske bolnike, tako še ne sporočajo podatkov o dogajanju po operacijah. V Valdoltri poudarjajo, da bi bilo treba to v dobro bolnikov čim prej urediti za vso Slovenijo, tako kot je danes denimo že obvezno sporočanje podatkov v register raka. Dopolnitev zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki bi omogočila dosledno spremljanje podatkov o dogajanju s protezami po njihovi vstavitvi, so vladi v ortopedski bolnišnici predlagali že predlani spomladi (leta 2014 torej). Odgovora še niso dobili.
»Z vidika varnosti in kakovosti v zdravstvu bi bilo zelo pomembno, da se to uredi. Če želimo slediti, kaj se dogaja z vgradnim materialom, kaj je dobro in kaj ne, je treba imeti register. Poleg tega k nam prihajajo tudi bolniki, ki potrebujejo ponovno operacijo in so bili prej operirani kje drugje. Včasih nas ob zapletih za to zaprosijo tudi bolnišnice. Dobro je, da pred odstranitvijo dotedanje proteze vemo, s kakšnim materialom imamo opraviti,« je pojasnila Lilijana Vouk Grbac, pomočnica direktorja OB Valdoltra. Kot je spomnila, je od vgrajenega materiala odvisna tudi izbira instrumentov ob ponovnih operacijah.
Vsak deseti potrebuje ponovno operacijo
Ortopedske proteze so začeli bolnikom v slovenskem zdravstvu vstavljati sredi sedemdesetih let, v poznejših desetletjih pa so s tem pomagali vse več ljudem. Ponovni poseg zaradi omajanja ali drugih vzrokov je glede na strokovno literaturo potreben pri približno vsakem desetem bolniku. Na to, ali in kako hitro bo bolnik spet potreboval operacijo, pa vpliva vrsta dejavnikov, pojasnjujejo v OB Valdoltra. Že danes ob podatkih, ki jih imajo na voljo, analizirajo dogajanje z materiali, kot so zlomi proteze, omajanja in druge poškodbe, pri čemer sodelujejo z Institutom Jožefa Stefana. Prav tako jih zanima, kaj se dogaja s tkivom ob protezah, saj pride včasih do vnetja. Med vzroki, zaradi katerih bolniki potrebujejo ponovno operacijo, so tudi obprotezni zlomi kosti in izpahi.
Tako imenovano preživetje endoprotrez v Valdoltri spremljajo z mednarodno uveljavljenim faktorjem britanskega mehanizma NICE. Merilo uspešnosti je menjava desetih protez v desetih letih opazovanja stotih protez. V Valdoltri trenutno menjajo 5,5 proteze od stotih vstavljenih v desetih letih opazovanja, kar pomeni, da je njihov rezultat bistveno boljši od omenjenih priporočil.
Tomaž Vesel: Ministrstvo naj označi vrata
Da tudi odločitev o izbiri materiala v ortopediji in v drugih strokah ne bi smeli povsem prepuščati posameznim bolnišnicam, medtem že dolgo opozarjajo na računskem sodišču. »Čas bi bil za dogovor, kaj je sprejemljivi standard. Odločilno vlogo, da do njega pride, bi moralo imeti ministrstvo za zdravje. Sedanje stanje bi morali presekati. Samo od sebe se to očitno ne bo rešilo,« je dejal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Izbiro in spremljanje kakovosti materialov je treba začeti urejati na ravni vse države, je poudaril. Majhnost Slovenije je lahko v tem primeru celo prednost, meni Vesel. Ko bodo standardi enkrat zastavljeni, pa jih je treba dograjevati z novostmi, ki se pojavljajo na trgu in prinašajo prednosti za bolnike. »Ministrstvo bi moralo tako določiti tudi posamezno bolnišnico ali skupino strokovnjakov, ki bi spremljala novosti. To ne pomeni, da drugi zdravniki posamezniki tega ne bi smeli več početi. Ministrstvo bi moralo določiti le vhodna vrata, skozi katera te novosti vstopajo v slovensko zdravstvo.«
