Vse več prošenj za razveljavitev cerkvenih zakonov

Po katoliškem nauku je cerkveno sklenjen zakon nerazvezljiv. Nedavna škofovska sinoda o družini, ki je mnoge ločence navdala z upanjem, da bodo stroga cerkvena pravila na tem področju vsaj omiljena, ni prinesla sprememb niti v zakramentalni praksi. Ločenci se lahko udeležujejo maš, še vedno pa ne bi smeli prejemati obhajila. A za pomembno novost, ki odmeva tudi med slovenskimi verniki, je poskrbel papež Frančišek.

Avgusta lani, dva meseca pred začetkom zasedanja redne sinode o družini, je reformiral kanonični postopek ugotavljanja ničnosti zakona in tako vernikom olajšal možnost, da razveljavijo svoj cerkveni zakon. Cerkveno poročeni se namreč ne morejo zakonito ločiti, lahko pa dosežejo, da cerkvene oblasti po postopku na cerkvenem sodišču zakon razglasijo za ničnega. Po novih predpisih zadošča prvostopenjska sodba; le v primeru, če se stranka ali tako imenovani branilec vezi pritožita, gre zadeva še na drugo stopnjo. Papež je poleg tega uvedel še tako imenovani skrajšani postopek. Vernikom torej ni več nujno treba skozi dolgotrajne, zapletene in marsikje tudi drage cerkvenosodne postopke. Ker je spremenjeni kanonični postopek začel veljati decembra lani, nas je zanimalo, kako vpliva na slovensko cerkvenosodno prakso.

Naši sogovorniki na cerkvenih sodiščih – v Sloveniji delujeta dve, v mariborski in ljubljanski nadškofiji – pravijo, da je prinesel kar nekaj preglavic in težav. »Med verniki so se razširile informacije, da bo odslej lažje doseči ničnost zakona. A to ne drži. V resnici ni novih ničnostnih razlogov, le postopki bodo odslej hitrejši,« pojasnjuje dr. Andrej Saje, od avgusta lani predsednik na ljubljanskem cerkvenem sodišču.

Prosilci, ki zaprosijo za ničnost zakona po skrajšanem postopku, morajo izpolniti dva stroga pogoja. »Obe strani morata soglašati z vsebino vloge in jo podpisati. Iz vloge, dokumentov in izjav oseb, zdravniških izvidov in okoliščin pa mora izhajati velika verjetnost, da je bil zakon sklenjen neveljavno in zato ni potrebno dolgotrajno raziskovanje in dokazovanje primera,« pojasnjuje predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani pater dr. Viktor Papež. Skrajšanih postopkov, pravi, je zelo malo prav zaradi strogih pogojev. Na ljubljanskem sodišču je na primer doslej stekel le en primer (za mariborsko sodišče nam zaradi dopustov ni uspelo pridobiti podatkov).