Podjetnik, ki se ukvarja s pleskanjem in drugimi hišnimi opravili, je že pred petnajstimi leti padel pod blokado takrat še davčne uprave. Njihovo nemilost si je nakopal, ker ni plačeval prispevkov – kot pravi, pač ni zaslužil dovolj. A ker mora preživeti, svoje storitve še vedno opravlja že več kot deset let na črno. Javno sicer ne promovira svojih storitev, zadostno promocijo pa mu že ves čas ponuja najstarejši način oglaševanja – priporočila in pohvale znancev, strank in prijateljev po sistemu od ust do ust. Marsikdo bi si mislil, da si ljudje tega enostavno zaradi visokih zagroženih glob ne upajo privoščiti. A Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) ugotavlja drugače.
Samo v letošnjem letu, od januarja pa do včeraj, so finančni inšpektorji v nekaj več kot 7400 nadzorih ugotovili za dobrih 62 milijonov evrov (neplačanih) davčnih obveznosti. »Veliko naporov vlagamo v odkrivanje in zajezitev sive ekonomije. Tega se lotevamo s sistemskimi ukrepi in nadzori, pa tudi s preiskavami posameznih prijav,« je povedala Barbara Škrinjar iz Fursa.
Najbolj grešijo gostinci in gradbinci
Finančni inšpektorji v sodelovanju z mobilno enoto Fursa bolj pogosto preverjajo neplačevanje davkov v t. i. tveganih dejavnostih. »To so zlasti gostinstvo, gradbeništvo, prevoz potnikov v mednarodnem cestnem prometu, trgovine, nastopi glasbenikov, pekarstvo, razne servisne in storitvene dejavnosti, taksi prevozi, dejavnost potovalnih agencij in turističnih vodnikov, opravljanje dejavnosti ter zaposlovanje v okviru društev in klubov,« je naštela Škrinjarjeva.
Kar zadeva poslovanje z gotovino, pa na Fursu še posebno bdijo nad davčnim potrjevanjem računov, v sklopu katerega nadzirajo predvsem pravilnost in ustreznost izdajanja računov ter če promet v celoti evidentirajo v poslovnih knjigah. V sklopu teh nadzorov posebno pozornost namenjajo tudi t. i. šušmarjem in zaposlovanju na črno.
Za 5 milijonov neplačanih socialnih prispevkov
Posebno pozornost pa finančni inšpektorji posvečajo tudi plačevanju obveznih prispevkov za socialno varnost. »Na tem področju smo letos izvedli 224 ciljno usmerjenih nadzorov, ugotovili pa smo za dodatnih 5,3 milijona evrov davčnih obveznosti,« je povedala Škrinjarjeva.
Dejanski obseg sive ekonomije je težko oceniti, saj njene dejavnosti niso evidentirane. Zato obstajajo le grobe ocene njenega obsega, zaradi različnih metodologij pa prihaja do velikih razhajanj. Pri nas tako po podatkih vlade groba ocena sive ekonomije znaša od 10 do skoraj 24 odstotkov bruto domačega proizvoda oziroma od 3,5 do 8,5 milijarde evrov.
