»Splošna bolnišnica Celje je primer dobre prakse, saj se je vodstvo reševanja in prepoznavanja najdaljših dopustnih čakalnih dob lotilo še pred našim projektom. Dobre rezultate pa so dosegli predvsem z lastnimi aktivnostmi, spremembo organizacije dela in z bistveno manj dodatnimi finančnimi sredstvi. Na daljši rok pa bo večjo preglednost pri čakalnih vrstah gotovo prineslo tudi elektronsko naročanje in e-napotnice,« je poudarila Sandra Tušar, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Da so čakalne dobe kompleksna težava in da njihovo skrajševanje terja usklajeno delovanje na vseh ravneh zdravstvenega sistema, opozarja tudi strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar.
»Najprej smo preverili, kje imamo največje število čakajočih pacientov, sočasno pa tudi, kje so maksimalno presežene dopustne čakalne dobe,« je dejal Vindišar. Najbolj ga skrbijo čakalne dobe v programih, kjer čakanje pomeni večje tveganje za bolnike, na primer pri zdravljenju bolezni srca in ožilja. Zato so se zavezali, da bodo še letos opravili 400 dodatnih koronografij, pa tudi 50 dodatnih operacij raka prostate z robotskim sistemom da vinci ter 200 nevroloških pregledov z ultrazvokom oziroma elektromiografij (EMG).
Reorganizacija in nadurno delo
»Cilji do konca leta so relativno smeli,« pravi Vindišar. Kot je povedal, število čakajočih v kardiološki ambulanti stagnira, a ga bodo z zaposlitvijo dveh novih specialistov zagotovo še znižali. Z rekordnih 900 čakajočih v revmatološki ambulanti jim je to število uspelo znižati na trenutnih 700, še posebno pa so veseli krajših čakalnih dob za magnetno resonanco glave skeleta. »Pozna pa se, ker smo obseg dela letos pri magnetni resonanci povečali za četrtino, saj delamo tako popoldan kot tudi ob koncih tedna,« je povedal Vindišar. Z dodatnim programom pa bodo na okoli 400 zmanjšali število čakajočih tudi pri preiskavah EMG. Prav tako bodo po novem opravili več operacij z robotom da vinci, s katerim sicer opravijo 250 operacij na leto. Večinoma operirajo raka prostate, pa tudi ledvic ter debelega črevesa in danke. »Trenutno na robotsko operacijo čaka nekaj več kot 70 pacientov, cilj pa je, da z dodatnimi 50 operacijami skrajšamo seznam čakajočih na 40,« je še dejal Vindišar.
Tožbo odstopili zavarovalnici
Manj veseli so lahko v celjski bolnišnici zaradi odškodninskih zahtev dveh pacientov. Bolnišnici očitata, da sta se jima le nekaj let po operaciji zlomili kolčni endoprotezi, ki jih proizvaja ameriška družba Wright Medical Technology. Vendar so vsadke istega proizvajalca, ki so jih kasneje umaknili s tržišča, vstavljali tudi pacientom v drugih slovenskih bolnišnicah, denimo mariborski, ptujski in bolnišnici Valdoltri, skupno pa naj bi zabeležili vsaj 15 tovrstnih zlomov.
En kolčni vsadek se je pacientu zlomil po le dveh letih in to med običajno hojo, nekaj dni zatem pa se je med med hojo po stopnicah kolčna endoproteza zlomila tudi pacientu iz Hrvaške. V bolnišnici za zdaj molčijo. Kot so pojasnili, tožbe odstopijo zavarovalnici, pri kateri imajo zavarovano odgovornost za opravljanje dejavnosti. In to so storili tudi v tem primeru.
