Evropska unija tudi od slovenske vlade zahteva, naj postane javni sektor zgled, kako učinkovito rabiti energijo. Ministrstvo za infrastrukturo je zato spisalo uredbo o upravljanju energije, po kateri bodo ministrstva, občine in druge javne ustanove redno spremljali in beležili svojo porabo energije. Če bo vlada uredbo potrdila, bodo morale javne institucije vzpostaviti evidenco rabe energije v stavbah, ki jih uporabljajo in so v javni lasti ter presegajo površino 250 kvadratnih metrov.
Lahko bi prihranili polovico energije
Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo okoli 10 odstotkov slovenskega stavbnega fonda, zato učinki uredbe ne bodo le simbolični. Samo zaradi ustreznejše organiziranosti in gospodarnejše rabe energije bi lahko javni sektor prihranil 10 odstotkov energije. Ta strošek zdaj znaša blizu 150 milijonov evrov na leto, kar pomeni, da bi z minimalnimi ukrepi vsako leto lahko prišel do prihranka v višini 15 milijonov evrov. Z vlaganji v tehnične prilagoditve pa bi rabo energije javni sektor po ocenah infrastrukturnega ministrstva lahko zmanjšal celo za polovico.
Denar za investicije želi ministrstvo zagotoviti prek evropskih kohezijskih sredstev za obdobje 2014–2020. Za boljšo organiziranost in učinkovitejšo rabo energije pa predlaga uvedbo tako imenovanega energetskega knjigovodstva. To pomeni, da bodo morale ustanove beležiti porabo energije in s tem povezane stroške ter jih vnašati v posebno informatizirano zbirko, ki bo predvidoma vzpostavljena do junija prihodnje leto. Čas, da predlagano merjenje porabe elektrike, plina ali toplote na ravni posamezne stavbe – če le ne bo finančno prezahtevno – vzpostavijo, bodo imele ustanove do leta 2019.
Za ločeno merjenje energije po stavbah bo namreč treba namestiti posebne števce, na infrastrukturnem ministrstvu pa ne vedo, koliko stavb oziroma njihovih delov števcev še nima in ali bi bilo njihovo nameščanje celo predrago v primerjavi s pričakovanimi prihranki. Čez palec so tako ocenili, da bi za nameščanje števcev država morala odriniti 1,5 milijona evrov, občine pa še en milijon, vendar bi prihranki že do leta 2018 te stroške izničili.
Vlada bo morala kupovati energijske »ferrarije«
Na podlagi meritev in zbranih podatkov bi sicer za vsako stavbo nastali energijski kazalniki, ki bi služili primerjavam porabe energije po zavezancih in po letih poročanja.
Informatizirana zbirka podatkov bo ministrstvom omogočila tudi, da spremljajo rabo energije in analizirajo njeno učinkovitost tudi v stavbah vseh neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov v njihovi pristojnosti. Podobno bo na lokalni ravni. S predlagano uredbo ministrstvo postopno do leta 2020 zaostruje tudi energijske kriterije, ki jih bodo morale izpolnjevati stavbe, ki jih bo želela kupiti ali najeti vlada.
