Če je komu v zadnjem trenutku ne bo zagodla poškodba, bo slovenska olimpijska odprava v Riu de Janeiru štela 59 športnikov. Udeležba je malenkostno manjša kot v Londonu pred štirimi leti (65) in daleč od tiste rekordne leta 2004, ko je v Atene odpotovalo kar 79 tekmovalcev. Ob tem velja dodati, da če se na olimpijski turnir ne bi uvrstila rokometna reprezentanca, bi bilo slovenskih olimpijcev v Riu le nekaj več kot v Atlanti leta 1996 (37). Manj bo tudi panog, v katerih bodo Slovenci nastopali, saj so odpadli tekvondo, badminton, veslanje, tenis in lokostrelstvo. A ne glede na to so možnosti, da Slovenija v Braziliji osvoji olimpijsko kolajno, vse prej kot majhne.
Zlato za Savška, Trstenjakovo in dvojec Božič-Taljat?
Če se lahko zanesemo na napovedi podjetja Infostrada Sports, ki se ukvarja s športnimi podatki, se bodo slovenski športniki iz Ria de Janeira vrnili s štirimi kolajnami, vendar je pri tem treba poudariti, da je podjetje izdalo dve napovedi. V prvi, izdani pred letom dni, je zlato pripisalo kanuistu Benjaminu Savšku v slalomu na divjih vodah, srebro kanuističnemu dvojcu Luki Božiču in Sašu Taljatu, bronasti odličji pa judoistkama Tini Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov in Anamari Velenšek v kategoriji do 78 kilogramov. Nekoliko bolj optimistični so bili pri Infostradi konec letošnjega aprila. Čeprav so imena nosilcev kolajn ostala nespremenjena, so v vlogo glavnega favorita za najžlahtnejše odličje poleg Savška postavili tudi Trstenjakov in dvojec Božič-Taljat.
Med več kot 200 sodelujočimi državami bi se Slovenija s tem izkupičkom (tri zlate medalje in ena bronasta) na virtualni lestvici dobitnikov odličij znašla na visokem 28. mestu, medtem ko bi prvo, s 102 kolajnama, osvojile Združene države Amerike, drugo pa Kitajska (78).
Veliko bolj optimistična je napoved predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdana Gabrovca. Če je bil slednji še pred časom bolj zadržan in je slovenskim športnikom pripisal osvojitev treh medalj, je pred kratkim v medijih dejal, da bo Slovenija svojo bero olimpijskih kolajn povečala za kar šest.
Če se njegove napovedi uresničijo, bodo to za Slovenijo daleč najuspešnejše poletne olimpijske igre, slovenski tekmovalci pa bi po dosežku zaostali zgolj za svojimi kolegi v zimskih športnih panogah, ki so v Sočiju 2014 presegli vsa pričakovanja in se v domovino vrnili s kar osmimi kolajnami. Na prvih treh poletnih olimpijskih igrah v Barceloni, Atlanti in Sydneyju so slovenski športniki osvojili po dve kolajni, v Atenah in Londonu štiri, največ pa pred šestimi leti v Pekingu, ko je bil Primož Kozmus v metu kladiva zlat, srebro sta si okoli vratu nadela plavalka Sara Isaković in jadralec Vasilij Žbogar, brona pa sta se razveselila judoistka Lucija Polavder in strelec Rajmond Debevec.
Lepo zgodbo lahko spišejo tudi rokometaši
Dolgoletni športni funkcionar Tomo Levovnik napovedi, kako uspešni bodo slovenski olimpijci, nikoli ni maral dajati. Kot pravi, je to izključno v domeni športnika. »Napovedovanje rezultatov športnike zgolj dodatno obremeni. Tako in tako se približno ve, kateri so pri vrhu, zato za kaj takega ne čutim potrebe. Verjamem, da je želja vsakega olimpijca, da nastopi po svojih najboljših močeh. Prav tako je treba vedeti, da so olimpijske igre nepredvidljive. Morda še bolj, kot kakšna druga tekmovanja. Sam bi si zato želel le, da osvojimo kakšno kolajno. Navsezadnje smo majhna država,« poudarja Tomo Levovnik, pri tem pa še posebej izpostavi slovenske rokometaše, ki bodo na olimpijskih igrah nastopili že tretjič. »Če bi se rokometaši uvrstili v sam vrh ali pa se mu približali, bi bila to zares lepa zgodba. Po tem, kar so pokazali do zdaj, so sposobni poseči visoko.«
Čeprav bodo rokometaši v Riu de Janeiru sestavljali skoraj četrtino slovenske olimpijske odprave, pa po mnenju Bloudkovega nagrajenca to še zdaleč ne pomeni, da je slovenski šport v krizi. »Verjamem, da je želja številnih, da na olimpijskih igrah nastopijo izključno najboljši športniki. Včasih smo mednje uvrščali tiste, ki so se lahko uvrstili v zgornjo tretjino, in najbolj perspektivne mlade tekmovalce. Slednji so tako dobili neprecenljive izkušnje za naslednje olimpijske igre. Mislim, da je za vzdušje v reprezentanci bolje, če prevladuje zmagovalna miselnost. Tega v ekipah, kjer so športniki, ki so svoj cilj dosegli že z uvrstitvijo na olimpijske igre, ni. Tudi zato sem privrženec manjših, čvrstih olimpijskih delegacij. Res je, v Sloveniji je prišlo do določene zamenjave generacije in odhoda najuspešnejših športnikov, a to še ne pomeni, da je naš šport v krizi. Vseeno pa bomo verjetno potrebovali nekaj časa, da mladi dosežejo raven svojih predhodnikov.«
»Veslanje pri nas se spopada s krizo«
Kot predsednik slovenske veslaške zveze med letoma 2004 in 2009 Levovnik obžaluje le, da tokrat prvič v zgodovini samostojne Slovenije ne bo veslaških predstavnikov. »To je velika smola. Definitivno bi lahko trdili, da se veslanje pri nas spopada s krizo. Nekateri veslači, ki so bili zelo obetavni, so prezgodaj odnehali, tako da je bilo tudi nekaj smole. Le upam lahko, da zaradi rezultatske krize motiv ne bo padel veslaškim delavcem in veslačem. Da bomo ponovili nekdanje uspehe, bo treba delati zelo intenzivno.«
Olimpijske igre v Braziliji bodo sploh prve, ki bodo potekale v Južni Ameriki, zato bodo po prepričanju Levovnika nekaj posebnega. Tudi zato ga moti, da se velik poudarek daje vsem težavam, ki pred odprtjem pestijo organizatorje, ne izpostavljajo pa se pozitivne stvari. »Vse reči, ki se dogajajo sedaj, so bile bolj ali manj stalnica tudi na preteklih olimpijskih igrah. Ponekod je bilo morda še veliko huje. Glede na to, da so Brazilci temperamenten narod, bo to pomembno vplivalo na športnike. Žal mi je le zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z dopingom v Rusiji. S športnega vidika je to katastrofalno, saj se nekaj dni pred začetkom iger še vedno ne ve, kdo bo sploh nastopil. A če izključitev ruskih atletov pomeni očiščenje športa, potem to pozdravljam. Veliko bolj pa zna biti skrb vzbujajoče, če so v ozadju še kakšne druge stvari,« kritično zaključi Levovnik.
