V drugi polovici avgusta začnejo hmeljarji v Savinjski dolini pa tudi na Koroškem, v Dornavi in Ormožu obirati prve sorte hmelja. V zadnjih treh letih se stanje na hmeljskem trgu izboljšuje, hmeljarji pa lahko znova sklepajo tudi večletne pogodbe, zato se tudi površine, ki so zasajene s hmeljem, znova povečujejo. »Letos je v obdelavi 1484 hektarjev hmeljišč, od tega 149 hektarjev prvoletnih nasadov, premen pa je 293 hektarjev,« pravi Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri celjskem zavodu Kmetijsko-gozdarske zbornice. Lani, denimo, je bilo s hmeljem zasajenih 1406 hektarjev, še leto prej pa le 1296 hektarjev. Nekoliko je zraslo tudi število hmeljarjev, saj jih je letos 109, šest več kot lani. »To so tisti, ki imajo hmeljišča dejansko v obdelavi, medtem ko je nekaj tudi še takih, ki imajo samo premene. Hmelj je trajnica, tako da imajo hmeljarji ta hmeljišča že več let in samo dodatno posadijo še prvoletne nasade. Še vedno pa je večina hmeljišč na območju Spodnje Savinjske doline,« pravi Friškovčeva. Zanimivo je, da se je tudi sortna sestava nekoliko spremenila. Tako imajo hmeljarji zasajene največ sorte celeia, medtem ko so imeli v preteklosti največ površin posajenih z auroro. Ob tem na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo nenehno razvijajo in preizkušajo tudi nove sorte. »Letos sta bili tako v sortno listo vpisani dve novi, in sicer styrian wolf in styrian cardinal,« razkriva Friškovičeva.
Lani so pridelali le 1600 ton hmelja
Letošnje spomladanske nizke temperature konec aprila in maja so upočasnile rast hmelja, v nadaljevanju pa je bilo vreme za rast in razvoj dokaj ugodno. »Del hmeljišč na območju Savinjske doline in Slovenj Gradca je prizadela tudi že toča. Ne odstopa pa letošnje leto od povprečja, kar zadeva bolezen in škodljivce, in za zdaj kakšnih večjih posebnosti ne beležimo,« še pove specialistka za hmeljarstvo. Dodaja, da je o letini ta čas prenagljeno, saj je do zrelosti najzgodnejše sorte savinjski goldig še skoraj mesec dni. A glede na lani, ko je bila letina zelo slaba, na kar so vplivale predvsem zelo visoke temperature v avgustu in se storžki niso mogli do konca razviti, temveč so ostali lahki in drobni, letos pričakujejo boljšo letino. »Pridelka je bilo lani le dobrih 1600 ton, če pa bi bila letina povprečna, bi ga lahko bilo okoli 2500 ton,« pravi Friškovčeva. Da trenutno hmelju kolikor toliko dobro kaže, meni tudi hmeljar Janez Oset, ki je tudi predsednik Društva hmeljarjev. »Zanimivo pa je, da sorta aurora ni takšna, kot smo je bili vajeni, medtem ko sta celeia in golding kar solidna,« pravi Oset, ki tudi upa, da v prihodnjih tednih ne bo prevroče in da bo tu in tam tudi nekaj dežja. A časi, ko je hmelj imel pridevnik zeleno zlato, so zagotovo minili. »Pričakujem, da bomo za auroro iztržili od pet, morda šest, ponekod tudi sedem evrov za kilogram,« pove Oset. Hmeljarji trenutno sodelujejo s štirimi večjimi trgovci, ki večino hmelja, kar 95 odstotkov, prodajo v tujino. Obe naši največji pivovarni in številne male ga namreč skupno porabijo le okoli 160 ton. Hmeljarji pa si še vedno pomagajo tudi s tujo delovno silo, povečini iz Romunije, a tarnajo, da jih pri tem precej ovira naša delovnopravna zakonodaja.
