V zvezi s predlogom zakona o vajeništvu, ki ga je ministrstvo za izobraževanje poslalo v javno obravnavo, je že mogoče slišati številne kritike, predvsem s strani sindikatov. To, da se v Sloveniji po skoraj dvajsetih letih ponovno uvaja vajeništvo, pozdravljajo tako delodajalci kot sindikalisti. Vendar pa je največ pripomb namenjenih zaščiti vajencev in subvencijam, saj se na ta način ustvarja nova skupina prekarnih delavcev. Kamen spotike med delodajalci in sindikati sta tako status in delovnopravni položaj vajenca. Sindikalisti se zavzemajo za to, da se za vajence uporabljajo določila o delovnih razmerjih, delodajalci pa o tem ne želijo niti slišati. Borut Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, pravi, da zahtevajo, naj ima vajenec status dijaka, zanj pa tako ne bi veljala delovna zakonodaja.
»Sistem vajeništva v tujini uspešno deluje. V tujini so namreč delodajalci zainteresirani za to, da ta sistem obstaja, in ga posledično tudi financirajo. Vajencu tako na primer teče delovna doba, plačani so prispevki, vajenec ima pravico do dopusta in preostale pravice, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. Slovenski predlog zakona tega ne pozna. Delodajalci pri nas vajeništva ne financirajo in delodajalske organizacije prejemajo subvencije. Delodajalci bi se morali zavzemati za to, da bi dobili strokovno usposobljeno delovno silo, ne pa čim bolj poceni delovno silo in državne subvencije,« meni Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Po mnenju sindikata bo sistem vajeništva, kot ga predlaga ministrstvo, ustvaril nov razred prekarnih delavcev, temu pa sindikati ostro nasprotujejo.
Vajenci bi poslabšali gmotni položaj družine
Kot smo že pisali, predlog zakona o vajeništvu določa, da bi se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa izvedlo kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, za to delo pa bi delodajalec vajencu izplačeval »vajeniško nagrado«. Ta v prvem letniku ne bi smela biti nižja od 50 odstotkov, v drugem od 70 odstotkov in v tretjem letniku od 90 odstotkov minimalne plače. Delodajalec pa bi moral vajencu zagotoviti tudi povračilo stroškov prehrane. Sindikalistu Andreju Zorku se zdi zgrešena tudi določba, da se lahko v sistem vajeništva vključijo tudi brezposelne osebe, kot tudi to, da ni pri tem, kdo lahko usposablja vajence, nobenih omejitev. Prepričan je namreč, da vajencev ne bi smeli imeti tisti delodajalci, ki za zaposlene ne plačujejo prispevkov in ne spoštujejo delovne zakonodaje, glede na to, da je za usposabljanje predvidena državna subvencija.
Za Želimirja Stanića iz sindikata Mladi plus pa je pomembno tudi vprašanje, na kakšen način bo vajeniški sistem vplival na njihove družino. »Ne smemo namreč pozabiti, da gre pri vajencih predvsem za mladoletne osebe, ki so odvisne od staršev in še vedno bivajo doma. Vajenec bo za opravljeno delo prejemal vajeniško nagrado, ki pa bo vplivala na letni prihodek družine. Številni socialni prejemki, pri katerih je osnova za izračun skupni prihodek družine, se bodo lahko na ta račun zmanjšali. To pa bo za številne družine oziroma družinske proračune velik udarec. S tem mislim predvsem na državne štipendije, otroški dodatek, subvencije za vrtec in malico ter davčne olajšave za vzdrževane družinske člane,« pojasnjuje Stanić. Martin Muršič, generalni sekretar Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, pa v zakonu predlaga določbo, da bi moral delodajalec vajenca po izteku vajeniške dobe za določeno obdobje obvezno zaposliti, v nasprotnem primeru pa mu izplačati odpravnino.
