Daleč najbolj vidna in prepoznavna predstavnica triatlona v Sloveniji je Mateja Šimic. Ali obratno. Tudi pod imenom Mateja Šimic se pod športno panogo takoj prepozna – triatlon. Mateja Šimic je triatlon in triatlon je Mateja Šimic. Tako bo tudi v Riu. Šestintridesetletna triatlonka iz Vikrč pri Ljubljani bo na olimpijskih igrah drugič, predvsem po zaslugi njene predanosti in njenih bližnjih. Njeno 37. mesto v Londonu je bilo za slovensko olimpijsko družino v duhu lova na kolajno zgolj obroben dosežek. Za Matejo in slovenski triatlon pa zgodovinski. V soboto, 20. avgusta (ob 17. uri po slovenskem času), bo na znameniti plaži Copacabana vrhunec njene dolgoletne in bogate kariere ter tudi 32. obletnica triatlona v Sloveniji.

Najbolj kompleksna disciplina vzdržljivosti je v olimpijski družini od leta 2000, ko so igre potekale v Sydneyju. Mednarodni olimpijski komite je triatlon sprejel zaradi vse večje množičnosti in interesa industrije, ki v triatlonu najde bogate potrošnike. Olimpijska razdalja združuje tri osnovne discipline iz treh bazičnih panog, in ni ironman, kot so lahko zmotno prepričani laiki. Olimpik razdalja je sestavljena iz 1500 metrov plavanja kot najdaljše bazenske discipline, sledi 40 kilometrov dolga cestna kolesarska dirka z vsemi taktičnimi značilnostmi cestnih dirk, za zaključek pa še najdaljša disciplina olimpijskega stadionskega sporeda – tek na deset kilometrov. Na dosedanjih štirih olimpijskih igrah je skupaj sodelovalo 297 triatloncev in triatlonk iz 48 držav, Mateja Šimic pa je ena od 152 triatlonk iz 40 držav.

Za triatlonko iz Slovenije je že preboj med 55 udeleženk skozi sito zelo zapletenih kvalifikacij poseben dosežek. Članica TK Ljubljana, mama osemletnega Luke, diplomirana biokemičarka, ne bi videla iger brez podpore Mednarodne triatlonske zveze ITU, ki želi, da tudi male države dobijo mesto v triatlonski družini, kar bi bilo ob absolutni premoči velesil in ogromnih stroških skoraj nemogoče. Samo za kvalifikacijske tekme za Rio je v 24 mesecih do maja nekajkrat obkrožila zemeljsko oblo, saj so triatlonske tekme razpršene po vsem svetu. Zaradi številnih dejavnikov, ki odločajo pri plavanju (v skupini) v odprtih vodah in pri kolesarki preizkušnji v skupini, z vsemi finesami kolesarske taktike, imajo mali proti velikim zelo zmanjšane možnosti za uspeh.

Mateja Šimic, ki je začela kot plavalka, kar je daleč najbolj značilen in tudi uspešen uvod za vrhunske triatlonce v razdalji olimpic, ima za seboj že skoraj četrt stoletja dolgo kariero. Nase je v triatlonu opozorila že pred 21 leti s srebrno kolajno na evropskem prvenstvu med mladinkami. Zadnje priprave na najpomembnejšo preizkušnjo je opravila na Bledu, te dni je na Portugalskem. Vse od let pred Londonom je njen trener Francesco Fissore, ki bo tudi edini v spremljevalni ekipi v Riu. Portugalska in vadba ob obali nista izbrani naključno. Za aklimatizacijo na prizorišču odhod v Brazilijo načrtujejo 4. avgusta. »V Londonu je bila plavalna preizkušnja v jezeru, na mirni gladini. V Riu bo v morju, lahko tudi z vetrom, valovi,« predvideva Mateja Šimic, ki se želi uvrstiti med dvajseterico. Eden ključnih bo že kolesarski del, ki bo zelo selektiven, osemkrat čez zelo strm klanec in tudi spust. »Taktično bo pomembno ohraniti čim več energije za zaključni tek,« pričakovano taktiko za nastop kariere že dolge mesece sestavlja Mateja Šimic.