Izkoriščanje sončne energije je dočakalo še eno prelomnico. V ponedeljek je v Abu Dabiju svojo pot okoli sveta sklenilo prvo letalo, ki za to ni porabilo niti trohice klasičnega goriva, ampak je izkoriščalo izključno energijo nam najbližje zvezde. Podvig z letalom Solar Impulse 2 (sončni pogon) je uspel Švicarjema, zdravniku Bertrandu Piccardu, ki je pred tem že prvi obkrožil svet s toplozračnim balonom, in nekdanjemu vojaškemu pilotu Andreu Borschbergu. V sedemnajstih etapah na poti okoli planeta sta se izmenjavala za krmilom enosedežnega letala, dosežek pa je bil namenjen predvsem promociji uporabe čistih oziroma obnovljivih virov energije. »Ne gre toliko za dosežek v zgodovini letalstva, pač pa je Solar Impulse spisal zgodovino v energiji,« je dejal Piccard.
Razumljivo, kajti v letalskih okvirih je šlo za počasen let s povprečno hitrostjo manj kot 80 kilometrov na uro, ves podvig pa je predvsem zaradi tehničnih težav trajal več kot šestnajst mesecev. Vendarle pilota izražata upanje, da bo njun polet spodbuda k temu, da bi klasična goriva v letalstvu in drugje zamenjali obnovljivi viri energije, podobno kot se je začelo poskušati v avtomobilski industriji in še kje. »Problem naše družbe je v tem, da smo kljub glasni govoranci o trajnostnem razvoju še daleč od resnične uporabe čistih tehnologij, čeprav so nam že zdaj dosegljive,« ocenjuje Piccard. Oba z Borschbergom pravita, da bi z uporabo tehnologije, ki jo je uporabljalo letalo, lahko na Zemlji že danes za polovico zmanjšali količino ogljikovih izpustov.
Za 150 milijonov dolarjev vrednim letalom je namreč stalo na desetine inženirjev in pokroviteljev, ki so omogočili namestitev najsodobnejše, pogosto tudi revolucionarne tehnologije. Na koncu so izdelali letalo, ki je širše od velikih potniških, kakršna čez oceane prevažajo ljudi, a vendarle tehta le toliko kot osebni avtomobil.
Devet držav, štiri celine, dva oceana
Pot se je začela 9. marca lani, na njej pa sta pilota pristala v devetih različnih državah na štirih celinah (Azija, Severna Amerika, Evropa, Afrika) ter med drugim preletela Tihi in Atlantski ocean – vse to le s pomočjo več kot 17.000 sončnih celic na krilih letala, prek katerih je dobri dve toni težko letalo dobivalo vso potrebno energijo za let, ki je bil dolg približno toliko kot pot okoli ekvatorja.
Med potjo sta dosegla devetnajst letalskih rekordov. Med drugim sta dosegla največjo nadmorsko višino letala na sončno energijo, in sicer 8700 metrov, kar je skoraj toliko kot vrh Everesta. Najbolj pa je odmeval let od japonske Nagoje do Kalaeloe na havajskem otoku Oahu junija lani. Pot, dolga 8924 kilometrov, je trajala skoraj pet dni, kar je tako po dolžini kot trajanju rekord za enosedežno letalo. Tako je padel prejšnji časovni rekord iz leta 2006, ki ga je imel ameriški podjetnik in avanturist Steve Fosset. Ta je leta 2007 umrl med poletom nad Sierro Nevado v ZDA.
Budilka na zapestju
Na poletu od Japonske do Havajev je letalo upravljal Borschberg, ki se je na dolgo pot pripravljal tudi psihično. Spal je namreč lahko le po dvajset minut naenkrat, saj tehnika ne dopušča daljše nedejavnosti pilota. »Uporabljal sem meditacijo in dihalne vaje, da sem odgnal stresne misli, umiril srčni utrip in zares spal nekaj minut,« je dejal. S podobnim izzivom se je na daljših poletih soočal tudi Piccard, ki pa je uporabljal tehniko avtohipnoze. Med daljšimi poleti sta oba nosila zapestnico, ki ju je zbudila s tresljaji, ko je za to napočil čas oziroma če je prišlo do kakšne napake.
Na najdaljšem poletu se je to tudi zgodilo. Že prvi dan so nastopile težave z akumulatorji. Polet do Havajev so sicer izpeljali, toda okvara je potem zahtevala več mesecev trajajoča popravila, to pa je skupaj z neugodnim vremenom letalo prizemljilo za daljši čas. Pot sta pilota nadaljevala šele aprila letos in jo zdaj tudi končala.
