Kaj kmalu bi se zgodilo, da bi tekma za francoskega predsednika postala zanimiva tudi za ljubitelje šampanjca. Pretekli teden je namreč svojo kandidaturo za predsednika napovedal Pierre-Emmanuel Taittinger, vnuk ustanovitelja slavne šampanjske kleti in eden tistih, ki je zaslužen, da ima družina Taittinger spet v lasti svoj šampanjski posel.
Politika družini Taittinger sicer ni tuja: njegov oče Jean Taittinger je bil dolgoletni župan Reimsa, eno leto pa celo minister za pravosodje v vladi Georgesa Pompidouja. Pierre-Emmanuel Taittinger je napovedal, da se bo zavzemal za novo, socialistično Francijo, kjer bo ponovno vzpostavljena polna zaposlenost njenih državljanov, republika pa si mora zadati novo vizijo in začeti novo revolucijo. Dodal je še, da je kandidaturo začel trezno in premišljeno načrtuje svoje politično gibanje Za republiko idej.
Njegova najava je v francoskih medijih povzročila precejšen vihar. Še večji tornado pa se je zgodil dva dni kasneje, ko je predsednik hiše Taittinger svojo kandidaturo skrivnostno preklical, češ da zaradi osebnih problemov, ki so se na dan razglasitve kandidature zgodili v družini, ne bi predano deloval v interesu republike.
Šampanjec vrnil družini
Pierre-Emmanuel Taittinger je nasploh zanimiv lik francoskega vinskega sveta. Čeprav zase trdi, da je skromen in preprost ter da bi bil kaj lahko menih ali pesnik, ima v vinskih krogih sloves zgovornega nastopača. Ob koncih tedna tako biva v svoji srednjeveški kamniti hiši v Ardenih brez elektrike in vode, med tednom pa vodi eno najbolj znanih šampanjskih hiš na svetu in razlaga, da je šampanjec v resnici viagra. V resnici pa ima največ zaslug, da je hiša Taittinger ponovno v družinski lasti. Leta 2005 je namreč šest od sedmih vej družine – malo zaradi davčnih obveznosti, malce pa zato, ker so bili preprosto naveličani – odločilo, da bodo podjetje za malo manj kot dve milijardi evrov prodali. Toda že leto kasneje ga je Pierre-Emmanuel Taittinger s pomočjo konzorcija ponovno odkupil. Družina sicer ni več največji od sedmih delničarjev, a ima izvršno moč, v rokah pa trdno drži funkcijo predsednika uprave; to je sedaj 63-letni Pierre-Emmanuel Taittinger. Pred dvema letoma je sicer napovedal, da se bo pri 65 letih upokojil, na njegovo mesto pa bo prišel bodisi njegov sin Clovis ali hčerka Vitalie. Oba seveda delata v podjetju, pri čemer hčerka velja za malce bolj predano in ambiciozno. Pierre-Emmanuel je ponosen, da je šampanjec vrnil pod okrilje družine. Ne nazadnje mu je ded Pierre Taittinger, ustanovitelj vinske kleti, pri petih letih podaril knjigo s posvetilom, da je varuh družinske tradicije.
Ko je sredi dvajsetih let začel delati v podjetju, je to storil le iz dolžnosti in zato, ker ni imel nobene ideje, kaj bi sicer počel v življenju. Njegov stric je ugotovil, da je odličen prodajalec, tako da je v podjetju hitro napredoval. Kot predsednik podjetja se odloča po instinktu, saj trdi, da o številkah in poslovnih načrtih nima pojma, zato so njegove poslovne odločitve včasih nenadne. »Posel mora biti zabaven, saj konec koncev prodajamo nekaj, kar je namenjeno zabavi,« je dejal v intervjuju za Decanter. Gotovo pa zna pritegniti pozornost medijev, predvsem s svojo zgovornostjo in karizmo. Kako da ne – bogat Francoz s kozarcem šampanjca v rokah je vedno privlačen. Če ob tem še duhoviči z izjavami, kot je ta, da steklenica šampanjca ne sme biti dražja, kot je tedenska plača medicinske sestre v psihiatrični bolnišnici, bi bila kandidatura za francoskega predsednika kaj lahko zelo uspešna.
